Grafi tedna od 2. do 6. februarja 2026: realni izvoz in uvoz blaga ter brezposelne osebe
Realni izvoz in uvoz blaga sta decembra upadla, zato se je rast v zadnjem lanskem četrtletju upočasnila (desez.) in bila medletno večja. V letu 2025 se je uvoz blaga povečal (za 2 %), izvoz blaga pa je bil podoben kot pred letom. Število registriranih brezposelnih se je ob začetku leta še zmanjšalo…
Grafi tedna od 26. do 30. januarja 2026: gospodarska klima, prihodek v trgovini, prihodek v tržnih storitvah in cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev
Ob koncu lanskega leta se je realni prihodek v trgovini in ostalih tržnih storitvah povečal. V trgovini je rast poganjala predvsem trgovina na debelo, med ostalimi tržnimi storitvami pa najbolj storitve IKT. V enajstih mesecih leta je bil prihodek…
Grafi tedna od 19. do 23. januarja 2026: povprečna bruto plača na zaposlenega
Medletna nominalna rast povprečne bruto plače se je novembra upočasnila zaradi nižjih izrednih izplačil v zasebnem sektorju, sicer pa je bila v prvih enajstih mesecih leta 2025 rast plač višja tako v javnem kot v zasebnem sektorju, skupno pa je znašala 4,2 % (realno).
Ekonomsko ogledalo 1/2026: Gospodarsko aktivnost lani podprla gradbeništvo in potrošnja gospodinjstev ob šibkejši proizvodnji predelovalnih dejavnosti in izvozu
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti in izvoz, ki sta se novembra tekoče nekoliko okrepila, sta bila v enajstih mesecih medletno manjša. Največji upad je bil v proizvodnji vozil in plovil ter kovinski industriji, pri katerih je prišlo tudi do…
Nacionalni odbor za produktivnost
UMAR v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravlja analize produktivnosti in konkurenčnosti.
Bruto domači proizvod in cene
Letos se bo rast BDP upočasnila na 0,8 % (z lanskih 1,7 %) in bo občutno nižja od pomladanskih pričakovanj (2,1 %). Ključni razlog za to je upad aktivnosti v izvoznem sektorju, predvsem v prvi polovici leta, kar povezujemo z relativno močno izpostavljenostjo težavam v evropski industriji. Gospodarsko rast bo letos poganjala domača potrošnja, najbolj trošenje gospodinjstev, podprto z visoko ravnjo zaposlenosti in pospešeno rastjo plač. Inflacija bo letos (2,9 %, medletna konec leta) predvsem zaradi višjih cen hrane nekoliko višja kot lani in od pomladanskih pričakovanj, v prihodnjih dveh letih pa se bo znižala (proti 2,3 %).
Bruto domači proizvod
(realna rast v %)
2025 | 2026 |
| Bruto domači proizvod (v mrd EUR) | 70,3 | 73,8 |
| Bruto domači proizvod na preb. (v EUR) | 32.953 | 34.576 |
| Inflacija (povprečje leta, v %) | 2,5 | 2,4 |
Trg dela
Zaposlenost se bo letos v povprečju leta zmanjšala, v prihodnjih dveh letih pa pretežno stagnirala. Ob tem bo brezposelnost v celotnem obdobju ostajala nizka. Nominalna rast plač bo letos, predvsem zaradi rasti v javnem sektorju (začetek izvajanja plačne reforme), višja kot lani, nato se bo nekoliko upočasnila, realna rast pa bo presegala stopnje pred desetletjem.
Zaposlenost
(rast v %)
2025 | 2026 |
| Registrirani brezposelni (število v 1.000) | 45,1 | 44,5 |
| Registrirana brezposelnost (stopnja v %) | 4,6 | 4,5 |
| Anketna brezposelnost (stopnja v %) | 3,6 | 3,6 |
Mednarodna menjava
Skupni izvoz bo letos ostal podoben kot pred letom in opazno nižji od pomladanskih napovedi. Pričakujemo upad izvoza blaga, k temu največ prispeva manjši izvoz vmesnih proizvodov. Izvoz storitev pa se bo povečal. Ob nekoliko višji rasti tujega povpraševanja v prihodnjih dveh letih pričakujemo okrevanje v izvoznem delu gospodarstva. Presežek tekočega računa plačilne bilance se znižuje.
Izvoz
(realna rast v %)
2025 | 2026 |
| Uvoz (realna rast v %) | 2,4 | 3,1 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v mrd EUR) | 1,8 | 1,6 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP) | 2,6 | 2,2 |
Prehranska varnost in samooskrba: analiza tehnične učinkovitosti slovenskih kmetij z metodama DEA in SFA
V luči naraščajočih globalnih tveganj, geopolitičnih napetosti in motenj v dobavnih verigah postaja prehranska varnost ena ključnih strateških prioritet. Krepitev prehranske samooskrbe je pri tem bistvena, saj neposredno…
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je samostojna vladna služba, njen direktor je odgovoren predsedniku vlade.
Glavne naloge UMAR:
- spremljanje in analiziranje gibanj in razvoja z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika;
- spremljanje in analiziranje uresničevanja razvojnih usmeritev države; priprava letnega poročila o razvoju;
- priprava makroekonomskih napovedi in drugih strokovnih podlag za javnofinančno načrtovanje in ukrepe ekonomske politike;
- analiziranje produktivnosti in konkurenčnosti v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost;
- raziskovalno delo.