Novice

BDP evrskega območja se je v drugem četrtletju povečal za 0,2 %, kazalniki gospodarskega razpoloženja nakazujejo, da se je podobna rast v tretjem četrtletju nadaljevala. K rasti v drugem četrtletju je največ prispevala neto trgovinska menjava, pozitiven prispevek so imele še državna potrošnja in spremembe zalog; predvsem investicije, v manjši meri tudi zasebna potrošnja, pa so upadle. K povečanju dodane vrednosti so prispevale storitve, aktivnost v industriji in gradbeništvu se je zmanjšala. Anketni kazalniki nakazujejo, da se je v povprečju tretjega četrtletja blaga gospodarska rast v evrskem območju nadaljevala. Sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) je septembra sicer zdrsnil v območje krčenja (49,6), povprečna vrednost za tretje četrtletje pa je še vedno nakazovala šibko rast aktivnosti. Poganjale so jo storitve, kjer je bil kazalnik v celem četrtletju višji od 50. Kazalnik PMI za proizvodnjo v predelovalnih dejavnostih pa je ob vztrajnem nižanju novih naročil septembra nakazoval nadaljnje krčenje. Kazalnik gospodarske klime (ESI) v evrskem območju že od začetka leta ohranja skoraj enako vrednost, ki je bila septembra medletno višja. Višje je bilo razpoloženje med potrošniki in pri storitvah, nižje pa v ostalih dejavnostih. Po septembrskih napovedih ECB in OECD bo rast BDP evrskega območja letos znašala 0,8 oziroma 0,7 %, naslednje leto pa 1,3 %. 

Razpoložljivi gospodarski kazalniki za Slovenijo so bili na prehodu v tretje četrtletje večinoma medletno večji, tekoče pa so se večinoma ohranjali blizu ravni predhodnih mesecev. Blagovni izvoz in uvoz sta se avgusta tekoče zmanjšala, a sta ostala večja kot pred letom. Tudi v povprečju prvih osmih mesecev sta bila izvoz in uvoz blaga medletno večja (za 3,1 % oz. 2,8 % orig.). K medletni rasti je največ prispevala menjava vozil in farmacevtskih proizvodov. Storitvena menjava je bila v prvih sedmih mesecih medletno manjša. K temu je zlasti prispeval upad menjave transportnih in ostalih poslovnih storitev. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti je po zmanjševanju v predhodnih nekaj mesecih avgusta ostal okoli julijske ravni (desez.), v prvih osmih mesecih je bil za 0,6 % večji kot pred letom (delovnim dnem prilagojeno). Realni prihodek tržnih storitev se je po zmanjšanju v drugem četrtletju julija okrepil. Večji je bil tudi medletno, in sicer v vseh segmentih, razen prometa in skladiščenja, kjer še zaostaja za lanskimi ravnmi. Julija se je povečal tudi realni prihodek trgovskih panog, najbolj v trgovini z motornimi vozili, pa tudi v trgovini z živili in neživili, večji je bil tudi medletno. Gradbena aktivnost, ki se od začetka lanskega leta postopoma znižuje, je bila julija medletno manjša za 12 %. Po avgustovskem izboljšanju se je razpoloženje v gospodarstvu septembra nekoliko poslabšalo. V primerjavi s septembrom lani pa je bil kazalnik gospodarske klime višji. Vrednost kazalnika zaupanja je bila manjša v trgovini na drobno in gradbeništvu, v katerem je bil upad vrednosti kazalnika na letni ravni največji. V ostalih dejavnostih in med potrošniki pa je bila vrednost kazalnika večja kot pred letom. 

Rast števila delovno aktivnih se je julija nadaljevala, ob izločitvi sezonskih vplivov pa se je upadanje števila registrirano brezposelnih septembra prekinilo; medletna rast plač je bila julija višja kot prejšnje mesece. Brez izločitve sezonskih vplivov je bilo konec septembra brezposelnih 43.847 oseb, kar je 1,4 % manj kot konec avgusta, medletni upad števila brezposelnih pa je bil septembra manjši kot v prejšnjih mesecih. Ob pomanjkanju delovne sile in upokojevanju starejših brezposelnih je bilo konec septembra medletno za 13,6 % manj dolgotrajno brezposelnih in za 10 % manj brezposelnih, starejših od 55 let. Število delovno aktivnih oseb se je julija še malenkost povečalo, medletna rast pa je bila nekoliko nižja. V zadnjih dvanajstih mesecih je večina rasti izhajala iz zaposlovanja tujih državljanov, njihov delež med vsemi delovno aktivnimi je bil julija 15,8-odstoten, tj. za 1,1 o. t. večji kot pred letom. Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila julija višja (5,8 %) kot prejšnje mesece, kar je povezano predvsem z delno uskladitvijo plač z inflacijo v javnem sektorju, višja pa je bila tudi rast v zasebnem sektorju. Skupna povprečna bruto plača je bila v prvih sedmih mesecih medletno realno višja za 3,8 % (nominalno za 6,6 %), v zasebnem sektorju za 5 % (nominalno za 7,8 %) in v javnem za 1,7 % (nominalno za 4,4 %).

Septembra se je nadaljevalo umirjanje medletne rasti cen življenjskih potrebščin (0,6 %). Cene so na mesečni ravni v povprečju ostale nespremenjene, medletna inflacija pa se je znižala zaradi višje osnove septembra lani, ki je bila v veliki meri posledica izteka oprostitve polovice prispevka za OVE in SPTE. Medletni padec cen v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo se je tako septembra ob minimalni mesečni pocenitvi v primerjavi z avgustom skoraj podvojil (– 6,1 %). Po dveh mesecih izrazitejših sezonskih pocenitev so se septembra občutneje kot v preteklih letih sezonsko zvišale cene v skupini obleka in obutev (14,3 % mesečno), a so ostale medletno še vedno nižje za 0,6 %. Nekoliko se je umirila medletna rast cen storitev, ki pa ostaja razmeroma visoka (3,9 %). Cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače so se septembra mesečno minimalno zvišale, njihova medletna rast pa (1,5 %) ostaja nizka.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih osmih mesecih letos medletno nižji. Znašal je 379 mio EUR, v enakem lanskem obdobju 798 mio EUR. Prihodki so se medletno zvišali za 11,9 %. K temu so poleg prihodkov iz socialnih prispevkov, zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, največ prispevali prihodki iz davka od dohodkov pravnih oseb. Opazneje so k rasti javnofinančnih prihodkov prispevali prihodki iz dohodnine, kar poleg razmer na trgu dela izhaja tudi iz letošnjega neusklajevanja dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo. Tudi rast prihodkov iz DDV se je okrepila. Medletno nižji pa so bili prihodki iz trošarin na energente in prejeta sredstva iz EU. Odhodki so se v osmih mesecih letos medletno zvišali za 8,8 %. K temu so največ prispevali: transferji posameznikom in gospodinjstvom, večinoma zaradi visoke redne letne uskladitve pokojnin, izdatki za blago in storitve ter drugi izdatki v zdravstvu v povezavi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, izdatki, povezani z odpravo posledic poplav, in izdatki za plače ter drugi prejemki iz dela, na katere vpliva letošnja uskladitev (za 3,36 %) vrednosti plačnih razredov. Odhodki za investicije so bili medletno nižji. Od avgusta 2023 do konca avgusta 2024 je bilo iz državnega proračuna za odpravo posledic poplav in plazov izplačanih 820,6 mio EUR, od tega v prvih osmih mesecih letos 262,5 mio EUR, v tem času največ za tekoče vzdrževanje ter zavarovanje po interventnem zakonu o odpravi posledic poplav.