Kratke analize

Po zadnjih ocenah Eurostata vsak četrti odrasel prebivalec EU živi z eno od oblik invalidnosti, kar pomeni 101 milijon ljudi. Članice EU so kot pogodbenice Konvencije o pravicah invalidov in s sprejetjem nove Evropske strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 ter evropskega stebra socialnih pravic problematiko oseb z invalidnostmi uvrstile med prednostne naloge EU.

Gibanja na trgu dela so bila ob visoki stopnji delovne aktivnosti in nizki brezposelnosti od leta 2019 ugodna, vse večji strukturni problem pa postaja pomanjkanje delovne sile. Zato želimo v prispevku prikazati, kako razmere na trgu dela vplivajo na vključevanje oseb z invalidnostmi med delovno aktivne in na kakovost njihovega življenja.

Analiza je pokazala, da se v zadnjih letih zaradi splošnega izboljševanja razmer na trgu dela v tem vidiku izboljšuje tudi položaj oseb z invalidnostmi; zmanjšuje se število brezposelnih oseb s statusom invalidnosti, število dolgotrajno brezposelnih oseb s statusom invalidnosti pa se je od leta 2018 prepolovilo. Tudi vrzel v stopnji delovno aktivnih oseb z in brez invalidnosti se je od leta 2020 v Sloveniji zmanjševala in bila manjša kot v povprečju EU. Na drugi strani pa je bilo izboljšanje na področju kakovosti življenja oseb z invalidnostmi manj izrazito. Slovenija se sicer po večini analiziranih kazalnikov kakovosti življenja uvršča bolje od povprečja EU, vendar so osebe z invalidnostmi v primerjavi z osebami brez invalidnosti še vedno prikrajšane. Podatki kažejo, da se je od leta 2020 kakovost življenja oseb z invalidnostmi postopoma izboljševala in leta 2022 dosegla raven pred epidemijo, lani pa se je njihov položaj spet nekoliko poslabšal.