Kratke analize

Rodnost je ena izmed treh ključnih komponent demografskega razvoja. V preteklem stoletju so družbene spremembe povzročile večje spremembe rodnostnega obnašanja, stopnja rodnosti se je zmanjšala, ženske pa so ob rojstvu otrok postajale vse starejše. Manjše število rojstev privede do manj žensk v rodni dobi, kar se spet kaže v manjših prihodnjih generacijah.

V Sloveniji so se v 100 letih generacije živorojenih več kot prepolovile, največ rojenih je bilo leta 1923, najmanj leta 2023. Celotna stopnja rodnosti je leta 1980 zadnjič dosegla vrednost, ki omogoča enostavno obnavljanje prebivalstva (2,1), po tem letu je začela strmo upadati. Generacija z več kot 30.000 otroki je bila nazadnje rojena leta 1979. Povprečna starost žensk ob rojstvu otrok se je povečevala od sredine 80. let prejšnjega stoletja, ženske pa so se v 80. in 90. letih pod vplivom družbenih in gospodarskih sprememb začele odločati za materinstvo v kasnejših letih in manj otrok. Matere so bile v Sloveniji najmlajše v obdobju 1968–1988, v povprečju so prvič rodile pri starosti 23,1 leta, ob rojstvu vseh otrok pa so bile v povprečju stare 25,7 leta. Leta 2023 so bile matere ob rojstvu prvega otroka 6,7 leta, ob rojstvu vseh otrok pa 5,7 leta starejše kot pred 40 leti. Ženske v starosti 35–39 let so v zadnjem desetletju že rodile nekoliko več otrok (na 1000 žensk) od žensk v starosti 20–24 let. Do leta 1992 se je največji delež otrok rodil materam, starim 20–24 let (40 %), v obdobju 1993–2009 starim 25–29 let, od leta 2010 naprej pa materam starim 30–34 let (35 %).

Stopnja rodnosti je bila v Sloveniji v zadnjem desetletju višja kot v povprečju EU, povprečna starost žensk ob rojstvu otrok pa nižja. Hkrati se je število žensk v rodni dobi pri nas zmanjševalo najhitreje med državami EU. Na žensko v rodni dobi se je zato v Sloveniji rodilo več otrok kot prej, saj se je ravno v tem obdobju rodnost žensk v starosti 25–29 let po upadu nekoliko povečala, rodnost v starosti 20–24 let pa nehala upadati. V nobeni članici EU rodnost ne dosega ravni za enostavno obnavljanje števila prebivalcev. Stopnja rodnosti mlajših žensk je v Sloveniji višja kot v povprečju EU, starejših pa nekoliko nižja, saj je v Sloveniji delež rojstev tretjega ter četrtega in višjih redov nižji kot v povprečju EU. Nastajanje družine in biološka reprodukcija že nekaj desetletij nista več močno povezani s sklenitvijo zakonske zveze, kot je to veljalo v preteklosti. Po letu 1980 je delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, v Sloveniji začel strmo naraščati, leta 2022 se je zunaj zakonske zveze rodilo skoraj 60 % otrok, v povprečju EU pa dobrih 40 %.

V Sloveniji naj bi se stopnja rodnosti po prebivalstveni projekciji EUROPOP2023 postopoma povečevala in leta 2100 dosegla 1,72 živorojenega otroka na žensko v rodni dobi, vseeno pa bo število rojenih še nekoliko upadlo. Generacije naj bi obsegale okoli 17 tisoč živorojenih, ob predpostavki višjega selitvenega prirasta pa nekaj manj kot 19 tisoč, kar je okoli povprečja zadnjih osmih let.