Jesenska napoved

Gospodarska rast se bo letos umirila (1,5 %) in bo nižja od naših pomladanskih pričakovanj (2,4 %). Pričakujemo, da bo skupna rast izvoza ob nižji rasti tujega povpraševanja in upadu izvoza storitev nižja kot v Pomladanski napovedi. Hkrati bo ob pritiskih zaradi rastočih stroškov dela na enoto proizvoda tudi letos nižja od rasti tujega povpraševanja. V nasprotju s pomladanskimi pričakovanji za letos napovedujemo stagnacijo in ne rasti investicij. Investicije države, ki so v deležu BDP med najvišjimi v EU, bodo letos nekoliko višje kot lani in se bodo v drugi polovici leta okrepile, zasebne investicije v zgradbe in objekte pa naj bi stagnirale. Ob pričakovani rasti aktivnosti v izvoznem sektorju letos pričakujemo zmerno rast investicij v opremo in stroje. Zasebna potrošnja se bo po lanski stagnaciji letos okrepila, podprta pa bo z visoko zaposlenostjo, nadaljnjo realno rastjo plač oziroma realnega razpoložljivega dohodka, nižjo inflacijo in večjim optimizmom potrošnikov. Letos na rast zasebne in državne potrošnje sicer metodološko vplivata ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega zdravstvenega prispevka. Ta sprememba vpliva na relativno nižjo rast zasebne in višjo rast državne potrošnje, na ravni BDP pa je učinek nevtralen. Rast državne potrošnje pa bo letos še nekoliko višja od naših pomladanskih pričakovanj, na kar bo vplivala tudi popoplavna obnova, ki je relativno bolj kot investicijske v prvem polletju okrepila izdatke države za blago in storitve. Rast uvoza bo ob visoki rasti domače potrošnje, vključno z zalogami, precej presegala rast izvoza. V letu 2025 pričakujemo ponovno višjo rast BDP, 2,4 %. Ob nekoliko višji rasti tujega povpraševanja se bosta okrepili rast izvoza in dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, rasla bo tudi storitvena menjava. Okrepile se bodo investicije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, na krepitev gradbene aktivnosti bo med drugim vplivala visoka investicijska aktivnost države, vključno z ureditvijo protipoplavne zaščite in obnove ter investicijami v okviru porabe sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost. Ob višji realni rasti dohodkov se bo okrepila tudi rast zasebne potrošnje. Zaposlenost je rekordno visoka, brezposelnost pa najnižja doslej. Na trgu dela veliko pomanjkanje delovne sile v prihodnjih dveh letih ne bo omogočalo vidnejše rasti zaposlenosti, nominalna rast skupne povprečne bruto plače pa se bo v prihodnjem letu zaradi predvidene uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju še nekoliko okrepila. Inflacija se je letos občutno znižala in bo v povprečju leta (2,1 %) bistveno nižja od pomladanskih pričakovanj (2,7 %). Pričakujemo, da se bo inflacija do novembra letos ohranjala na nizki ravni, konec leta in predvidoma v začetku prihodnjega leta pa se bo ponovno povišala (zaradi učinka nizke osnove in izteka preteklih ukrepov za zajezitev visokih cen energentov) in se leta 2026 ponovno približala 2 %. Z uresničitvijo Jesenske napovedi so povezane nekatere negotovosti, ki izhajajo iz geopolitičnih in gospodarskih razmer v mednarodnem okolju. V domačem okolju pa so tveganja povezana z vplivi poslabšane konkurenčnosti na izvozni sektor gospodarstva in zlasti z zmogljivostmi visoke investicijske aktivnosti države v prihodnjih letih ter nedorečenostjo nekaterih reformnih ukrepov.