Vrednost kazalnika gospodarske klime se od vključno marca večinoma znižuje, med potrošniki in v predelovalnih dejavnostih je bila maja tudi nižja kot pred letom. Po močnem znižanju marca in prehodnem zvišanju v aprilu se je maja gospodarska klima znižala za 1,4 o. t., vendar ostala nad dolgoletnim povprečjem. Na mesečni ravni se je razpoloženje najbolj poslabšalo med potrošniki (za 4 o. t.), v predelovalnih dejavnostih (za 2 o. t.) in nekoliko tudi v trgovini na drobno (za 1 o. t.). V storitvenih dejavnostih je ostalo na enaki ravni kot mesec prej, opazno višje pa je bilo v gradbeništvu (za 3 o. t.). Precej višje kot pred letom je bilo zaupanje v trgovini na drobno in v storitvenih dejavnostih (pri obeh za 10 o. t.) ter v gradbeništvu (za 6 o. t.). Nižje kot pred letom pa je bilo med potrošniki in v predelovalnih dejavnostih (za 13 oz. 10 o. t.). Pri potrošnikih to povezujemo z rastjo cen in negotovostjo glede nadaljnjega višanja cen ter posledično slabšanja kupne moči gospodinjstev, pri predelovalnih dejavnostih pa z aktualnimi razmerami v mednarodnem okolju (ozka grla pri dobavi surovin, višanje cen surovin in energentov ter rusko-ukrajinska vojna).

Prodaja v trgovini se je v prvem četrtletju v večini panog povečala. Rast je bila najvišja v trgovini na debelo, kjer se je prodaja okrepila po močnem decembrskem upadu. Glede na lansko zadnje četrtletje se je prodaja povečala tudi v trgovini na drobno, katere dinamiko v zadnjih mesecih določa močno nihanje realnega prihodka v trgovini z motornimi gorivi. Ob odpravi pogoja PCT se je okrepila tudi prodaja neživil, ki je bila ob lanski nizki osnovi medletno višja za 14 %. Nekoliko manjša kot pred letom je bila prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov, ki je v zadnjih mesecih stagnirala, po predhodnih podatkih pa se je aprila precej zmanjšala. Prodaja v trgovini z motornimi vozili se je drugo četrtletje zapored zmanjšala in bila medletno nižja za 8 %. Po predhodnih podatkih naj bi se aprila prihodek nekoliko povečal, vendar je kljub temu ostal nizek.

Marca je bila povprečna plača v javnem sektorju medletno nižja za 8,3 %, v zasebnem sektorju pa višja za 5,6 % (skupaj –0,1 %). Medletna rast plač v javnem sektorju se je zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplačil dodatkov v drugi polovici lanskega leta opazno znižala, od novembra lani pa so plače medletno nižje. V zasebnem sektorju se je medletna rast ob višjih izrednih izplačilih marca okrepila. Rast je ostala najvišja v gostinstvu, visoka pa še v prometu in skladiščenju ter gradbeništvu. V teh dejavnostih lahko nanjo že vpliva pomanjkanje delovne sile.