Kakovost življenja v Sloveniji – POR 2025: Od besed k dejanjem
V sredo, 14. maja 2025, je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj na Fakulteti za družbene vede predstavil publikacijo Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025.
Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025
Visoka kakovost življenja ob precejšnjem zaostanku pri produktivnosti, ki zahteva pospešen prehod v inovacijsko podprto rast in nizkoogljično krožno gospodarstvo ter krepitev ustvarjalne dolgožive družbe in institucionalnega okolja
…Grafi tedna od 12. do 16. maja 2025: BDP, število delovno aktivnih oseb, aktivnost v gradbeništvu in drugi grafi
Gospodarska aktivnost se je v Sloveniji v prvem letošnjem četrtletju zmanjšala za 0,8 % (desez.), v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bil BDP realno nižji za 0,7 %. Investicijska aktivnost je bila nižja, močno so se znižale gradbene investicije, najbolj v gradnji inženirskih objektov. Nižja kot lani je bila tudi aktivnost v izvoznem sektorju gospodarstva, kar povezujemo s povečano negotovostjo v mednarodnem gospodarskem okolju. Ob razmeroma visokem razpoložljivem dohodku je bila rast zasebne potrošnje dokaj skromna. Presežek na tekočem računu je bil v letošnjem prvem četrtletju medletno…
Komentar BDP: Gospodarska gibanja v prvem četrtletju znatno pod pričakovanji
Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS se je gospodarska aktivnost v prvem letošnjem četrtletju zmanjšala za 0,8 %. Tudi v primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bil bruto domači proizvod nižji, in sicer za 0,7 %, kar je, kot je poudarila v. d. direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Maja Bednaš, precej pod pričakovanji Pomladanske napovedi 2025. Upadle so investicije, nižja kot lani je bila tudi aktivnost v izvoznem sektorju gospodarstva, kar verjetno lahko povezujemo s povečano negotovostjo v mednarodnem gospodarskem okolju v pričakovanju carinskih ukrepov…
Nacionalni odbor za produktivnost
UMAR v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravlja analize produktivnosti in konkurenčnosti.
Bruto domači proizvod in cene
Gospodarska rast se bo letos okrepila na 2,1 %, kar je nekoliko manj, kot smo pričakovali jeseni. K višji rasti BDP bo letos ključno prispevala domača potrošnja, zlasti nadaljnja rast zasebne potrošnje, podprte z rastjo plač in socialnih transferjev, ter okrevanje investicij po lanskem upadu. V prihodnjih dveh letih pričakujemo nekoliko višjo rast aktivnosti. Povprečna inflacija bo letos 2,3-odstotna; rast cen bo umirjena v večini skupin, pri storitvah bo še naprej presegala skupno rast cen. V odsotnosti šokov se bo inflacija po letu 2025 nekoliko znižala in se gibala okoli 2 %.
Bruto domači proizvod
(realna rast v %)
2025 | 2026 |
Bruto domači proizvod | 70,3 | 73,9 |
Bruto domači proizvod na preb. (v EUR) | 32.868 | 34.468 |
Inflacija | 2,3 | 2,3 |
Trg dela
Na trg dela poleg konjunkturnih razmer pomembno vplivajo demografske spremembe. Ob visoki doseženi ravni zaposlenosti in pomanjkanju delovne sile bo v razmerah zmerne gospodarske rasti rast zaposlenosti letos 0,1-odstotna, v prihodnjih dveh letih pa 0,4 oz. 0,5-odstotna. Brezposelnost se bo še nekoliko zmanjšala, na manjše število registriranih brezposelnih bo poleg prehoda v aktivnost pomembno vplivalo tudi naraščajoče prehajanje iz brezposelnosti v neaktivnost oz. upokojitev.
Zaposlenost
(rast v %)
2025 | 2026 |
Registrirani brezposelni | 45,4 | 44,8 |
Registrirana brezposelnost | 4,6 | 4,5 |
Anketna brezposelnost | 3,7 | 3,7 |
Mednarodna menjava
S postopnim okrevanjem tujega povpraševanja letos in v naslednjih letih pričakujemo nadaljevanje rasti izvoza blaga in storitev, ki pa bo nižja kot v obdobju pred pandemijo in energetsko krizo. Po lanski visoki rasti, ki se je v zadnjem četrtletju opazno umirila, bo rast blagovnega izvoza v večji meri sledila rasti tujega povpraševanja, rast izvoza storitev pa se bo še pospešila. Presežek tekočega računa plačilne bilance je lani ostal visok, v obdobju 2025−2027 se bo postopoma zniževal.
Izvoz
(realna rast v %)
2025 | 2026 |
Uvoz | 2,7 | 3,9 |
Tekoči račun plačilne bilance | 3,1 | 2,9 |
Tekoči račun plačilne bilance | 4,4 | 3,9 |
Razvoj tekočega računa plačilne bilance Slovenije
Plačilna bilanca je pomemben kazalec razvoja ekonomskih odnosov s tujino. Prek blagovne in storitvene menjave ter finančnih tokov povezuje mednarodno okolje z domačo ekonomsko aktivnostjo. Namen prispevka je analiza…
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je samostojna vladna služba, njen direktor je odgovoren predsedniku vlade.
Glavne naloge UMAR:
- spremljanje in analiziranje gibanj in razvoja z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika;
- spremljanje in analiziranje uresničevanja razvojnih usmeritev države; priprava letnega poročila o razvoju;
- priprava makroekonomskih napovedi in drugih strokovnih podlag za javnofinančno načrtovanje in ukrepe ekonomske politike;
- analiziranje produktivnosti in konkurenčnosti v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost;
- raziskovalno delo.