Pomladanska napoved

Gospodarska rast se bo letos okrepila na 2,1 %. K višji rasti BDP bo v tem letu ključno prispevala domača potrošnja, še posebej nadaljnja rast zasebne potrošnje, podprte z rastjo plač in socialnih transferjev, ter okrevanje investicij po lanskem upadu. Zlasti investicijska aktivnost države, podprta s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost in Sklada za obnovo po poplavah leta 2023, se bo okrepila. Gospodarska rast pa se bo glede na lani povečala nekoliko manj, kot smo pričakovali jeseni. Rast blagovnega izvoza bo po lanski visoki rasti, ki se je v zadnjem četrtletju opazno umirila, nekoliko nižja in bo v večji meri sledila rasti tujega povpraševanja. Rast izvoza storitev se bo še pospešila. Negotovost in šibko gospodarsko okrevanje v trgovinskih partnericah bosta vplivala na previdnost pri investicijskih odločitvah predvsem tistega dela gospodarstva, ki je usmerjen na tuje trge. Nekaj spodbude prihaja z nižjimi obrestnimi merami, kar bo srednjeročno vplivalo zlasti na stanovanjske investicije. V letu 2025 bo rast državne potrošnje zmernejša kot lani. Tudi letos bo nadaljevanje obnove po poplavah vplivalo na rast izdatkov za blago in storitve sektorja države, ne le na investicije. Pričakujemo pa tudi prve učinke novih pravic na področju dolgotrajne oskrbe, ki bodo uvedene sredi leta 2025. Zaposlenost je v večini lanskega leta stagnirala na rekordni ravni, za letos pričakujemo nizko rast, ki bi se v naslednjih dveh letih lahko malo okrepila in, podobno kot že zadnja leta, izhajala pretežno iz zaposlovanja tujih državljanov. Brezposelnost se bo še nekoliko zmanjšala, na kar bo poleg prehoda v delovno aktivnost pomembno vplivalo tudi naraščajoče prehajanje v neaktivnost oziroma upokojitev – na trg dela namreč poleg konjunkturnih razmer pomembno vplivajo tudi demografske spremembe. Rast skupne povprečne bruto plače bo tudi letos razmeroma visoka, nato naj bi se nekoliko umirila, a bo realna rast presegala stopnje pred desetletjem. Rast cen bo v odsotnosti šokov po naših pričakovanjih letos v večini skupin umirjena, pri storitvah bo še presegala skupno rast cen. Ukrepi pri cenah energentov in njihovo iztekanje bo vplivalo na nihanja medletne inflacije, povprečna inflacija pa se bo v celotnem obdobju napovedi gibala okoli 2 %. Uresničitev Pomladanske napovedi spremljajo znatna negativna tveganja v mednarodnem okolju. Največje tveganje za nižjo napoved BDP izhaja iz močno povečane negotovosti glede trgovinskih politik, ki je sicer delno že vključena v osnovne predpostavke, povezana pa je z morebitnim stopnjevanjem protekcionističnih ukrepov ZDA in povračilnih ukrepov prizadetih držav.