Razpoložljivi gospodarski kazalniki za Slovenijo so bili na prehodu v tretje četrtletje večinoma medletno večji. Tekoče kažejo predvsem na nadaljnjo rast v trgovini. Drugod so večinoma ostali okoli ravni predhodnih mesecev, blagovni izvoz in uvoz pa sta se avgusta tekoče zmanjšala. Septembra se je razpoloženje v gospodarstvu nekoliko poslabšalo, vendar ostalo boljše kot pred letom. Blagovni izvoz in uvoz sta se avgusta tekoče zmanjšala, a sta ostala večja kot pred letom. Tudi v povprečju prvih osmih mesecev sta bila izvoz in uvoz blaga medletno večja (za 3,1 % oz. 2,8 % orig.). K medletni rasti je največ prispevala menjava vozil in farmacevtskih proizvodov. Storitvena menjava je bila v prvih sedmih mesecih medletno manjša. K temu je zlasti prispeval upad menjave transportnih in ostalih poslovnih storitev. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti je po zmanjševanju v predhodnih nekaj mesecih avgusta ostal okoli julijske ravni (desez.), v prvih osmih mesecih je bil za 0,6 % večji kot pred letom (del. dnem prilagojeno). Realni prihodek tržnih storitev se je po zmanjšanju v drugem četrtletju julija okrepil. Večji je bil tudi medletno, in sicer v vseh segmentih, razen prometa in skladiščenja, kjer še zaostaja za lanskimi ravnmi. Julija se je povečal tudi realni prihodek trgovskih panog, najbolj v trgovini z motornimi vozili, pa tudi v trgovini z živili in neživili, večji je bil tudi medletno. Gradbena aktivnost, ki se od začetka lanskega leta postopoma znižuje, je bila julija medletno manjša za 12 %. Po avgustovskem izboljšanju se je razpoloženje v gospodarstvu septembra nekoliko poslabšalo, medletno je ostalo boljše. 

Avgusta je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno višja. K temu je prispevala medletno višja (za 4,2 %) industrijska poraba, kar pripisujemo zlasti učinku nizke lanske osnove kot posledica poplav in njihovega vpliva na proizvodne procese nekaterih podjetij. Poraba malih poslovnih odjemalcev je bila avgusta medletno nižja za 1,8 %, poraba gospodinjstev pa podobna lanski. Učinek nizke osnove pri porabi gospodinjstev ni bil opazen, saj se je v dneh po poplavah njihova poraba elektrike povečala zlasti zaradi sušenja prostorov.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila septembra, po dveh mesecih razmeroma visokih medletnih rasti, medletno nižja za 1 %. Na umiritev rasti sta vplivala višja lanska osnova zaradi povečanih nakupov po poplavah, kar je vplivalo na rezultate v trgovini, in slabo letošnje vreme, kar je omejilo zlasti rast nekaterih s turizmom povezanih dejavnosti. Prodaja v trgovini je bila medletno nižja za 2 %. Pri tem je bila prvič letos medletno nižja (za 1 %) prodaja v trgovini na drobno, kjer je bilo izdanih za skoraj polovico skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Prodaja v trgovini z motornimi vozili je bila podobna kot lani septembra, prodaja v trgovini na debelo pa je ostala medletno nižja. Močneje se je umirila tudi medletna rast prodaje v gostinstvu in v nekaterih kulturnih, razvedrilnih ter športnih storitvah in igrah na srečo (skupaj je bila v gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih 3-odstotna, avgusta 14-odstotna, v povprečju preteklih osmih mesecev pa 9-odstotna). 

Blagovni izvoz in uvoz sta se avgusta tekoče zmanjšala, ostajata pa večja kot pred letom. Po rasti v predhodnih dveh mesecih se je realni izvoz avgusta tekoče zmanjšal za 1,9 %. K temu je prispeval manjši izvoz v države EU (–2,8 %), zlasti v Italijo, Avstrijo, na Hrvaško in v Francijo, izvoz v Nemčijo pa se je nekoliko povečal. Tekoče je bil izvoz manjši v večini glavnih skupin proizvodov, povečal pa se je izvoz farmacevtskih in drugih kemijskih proizvodov. Uvoz se je zmanjšal drugi mesec zapored (–4,1 %), manjši je bil tako uvoz iz držav EU kot tudi izven. Opazneje se je zmanjšal uvoz proizvodov za široko potrošnjo (vse desez.). 
V povprečju prvih osmih mesecev sta bila izvoz in uvoz blaga medletno večja (za 3,1 % oz. 2,8 % orig.). K medletni rasti je največ prispevala menjava vozil in farmacevtskih proizvodov. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih in pričakovanja glede izvoznih naročil so septembra ostali na zelo nizki ravni.

Slovenski izvozni tržni delež blaga na trgu EU se je v prvem polletju 2024 nadalje povečal (za 5,9 % medletno) in se vrnil na ravni izpred epidemije ter energetske krize. V prvih dveh četrtletjih letos je znašal okoli 0,50 %. Tudi v drugem četrtletju medletna rast uvoza EU nadalje zaostaja za rastjo slovenskega izvoza. Medletno se je opazneje povečal tržni delež cestnih vozil, ki pa še naprej zaostaja za ravnmi iz konca leta 2021. Nadaljevala se je tudi rast tržnega deleža farmacevtskih izdelkov, električnih strojev in naprav ter večine energetsko intenzivnih skupin proizvodov (kemični izdelki, nekovinski mineralni izdelki in kovine, papirna industrija). Med večjimi trgovinskimi partnericami se je medletno tržni delež izraziteje povečal v Franciji in na Hrvaškem, večji je bil tudi v Nemčiji. Največji tržni delež ima Slovenija sicer na hrvaškem trgu (11 %), v Nemčiji, ki je najpomembnejša trgovinska partnerica z vidika njenega deleža v skupnem slovenskem blagovnem izvozu, pa ta znaša 0,57 %.

Storitvena menjava je bila julija blizu ravni predhodnih mesecev, izvoz se je povečal, uvoz pa zmanjšal; v prvih sedmih mesecih je bila storitvena menjava medletno manjša. K tekočemu povečanju izvoza je julija največ prispeval izvoz ostalih poslovnih storitev in IKT storitev, nekoliko se je povečal tudi izvoz storitev, povezanih s turizmom. Izvoz transportnih storitev se je zmanjšal, a je bil večji kot ob začetku leta. Pri uvozu je bila večina glavnih skupin storitev manjša kot v predhodnih mesecih, nekoliko se je povečal le uvoz IKT storitev (desez.). Izvoz in uvoz storitev sta bila v prvih sedmih mesecih manjša kot v enakem obdobju lani, k temu je zlasti prispeval upad menjave transportnih in ostalih poslovnih storitev. Manjši kot v enakem obdobju lani je bil tudi izvoz s turizmom povezanih storitev, uvoz pa ostaja medletno večji.

Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je po zmanjševanju v predhodnih nekaj mesecih avgusta ostal podoben julijski ravni (desez.). Nadalje se je zmanjšala le proizvodnja v nizko tehnološko zahtevnih dejavnostih, v ostalih skupinah po tehnološki zahtevnosti pa se je povečala ali ostala na doseženi ravni. V prvih osmih mesecih je bila v predelovalnih dejavnostih proizvodnja nekoliko nad ravnmi iz leta prej (0,6 % del. dnem prilagojeno). Višja je bila proizvodnja v večini srednje tehnološko zahtevnih panog, najbolj je lanske ravni presegla kovinska industrija (ob nizki osnovi iz lanskega leta). Padec pa je ostal največji v proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov. Proizvodnja večine nizko in visoko tehnološko zahtevnih panog je bila v prvih osmih mesecih medletno manjša. Najbolj je upadla proizvodnja v lesni in pohištveni industriji ter v usnjarstvu.

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del julija sicer malce zvišala, a ostala precej nižja kot julija lani. Po visoki rasti vrednosti opravljenih gradbenih del v začetku lanskega leta se je aktivnost ob mesečnih nihanjih tako lani kot v prvi polovici letošnjega leta postopno zniževala. Julija je bila tako za 12 % nižja kot julija lani. V tej primerjavi se je aktivnost najbolj znižala v gradnji inženirskih objektov (za 21 %), padci pa so bili tudi v gradnji stavb in specializiranih gradbenih delih. Nižja aktivnost je (med drugim) povezana z investicijsko aktivnostjo države. Investicijski odhodki države (po konsolidirani bilanci javnega financiranja) so bili v prvih sedmih mesecih letošnjega leta sicer na podobni ravni kot v primerljivem obdobju lani (–3 %), a so bili odhodki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki imajo večji vpliv na gradbeno dejavnost, nižji za kar 26 %. 

Realni prihodek trgovskih panog se je julija, po predhodnih podatkih pa tudi avgusta, povečal in bil večji tudi medletno. Prihodek v trgovini z motornimi vozili se je po zmanjšanju v prvih dveh četrtletjih julija (po predhodnih podatkih SURS tudi avgusta) močneje okrepil in bil v sedmih mesecih medletno večji za 8 %. Nadalje se je povečala prodaja v trgovini na debelo, ki je bila v sedmih mesecih medletno večja za 2 %. Po stagnaciji v prvi polovici leta se je julija (po predhodnih podatkih SURS tudi avgusta) povečala tudi prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, ki je bila v sedmih mesecih medletno večja za 2 %, in prodaja v trgovini na drobno z neživili, ki pa je bila v sedmih mesecih podobna kot lani. Med neživili je po visokih rasteh v letih 2021 in 2022 letos že drugo leto zapored nižja prodaja farmacevtskih in medicinskih izdelkov ter računalniških in telekomunikacijskih naprav, za 11 % pa je večja prodaja gospodinjskih in avdio ter video naprav. 

Realni prihodek tržnih storitev se je po zmanjšanju v drugem četrtletju julija povečal, večji je bil tudi medletno (za 4,6 %). Skupni prihodek se je tako tekoče povečal za 1,8 %, pred tem pa se je v drugem četrtletju zmanjšal za 1,4 %. Prihodek se je najbolj povečal v strokovno-tehničnih dejavnostih, kjer se je prekinil trimesečni trend zmanjševanja prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah. Po stagnaciji v prvi polovici leta se je prihodek močneje okrepil še v gostinstvu. Podobno se je povečal tudi v dejavnosti prometa in skladiščenja, ob rasti v kopenskem in zračnem prometu. Zmanjševanje prihodka se je nadaljevalo v informacijsko-komunikacijskih in drugih poslovnih dejavnostih, a je bila intenzivnost krčenja manjša kot mesec prej. V prvih je bil upad posledica ponovnega zmanjšanja prodaje v telekomunikacijskih storitvah, v drugih se je nadaljevalo krčenje prihodka v zaposlovalnih in potovalnih agencijah. Raven prihodka v poslovanju z nepremičninami je ostala na ravni preteklega meseca. V prvih sedmih mesecih je bil realni prihodek medletno manjši le v prometu in skladiščenju.

Razpoložljivi podatki nakazujejo medletno večjo potrošnjo gospodinjstev v začetku tretjega četrtletja. Število prodanih novih osebnih avtomobilov v uporabi fizičnih oseb je bilo julija medletno večje za 20 %, prihodek v trgovini z motornimi vozili v povprečju julija in avgusta pa realno za desetino. V tem obdobju je bilo medletno večje tudi trošenje za živila, pijače in tobačne izdelke (realno za 2 %), po medletnem upadu v prvi polovici leta pa tudi trošenje za neživila (realno za 5 %). Število prenočitev slovenskih državljanov doma je bilo v juliju in avgustu skupaj podobno kot lani, trošenje za turistične storitve v tujini pa je bilo julija nominalno večje za 1 %. Na medletno rast potrošnje gospodinjstev v tretjem četrtletju nakazuje tudi medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov, ki je bila v tretjem četrtletju 4-odstotna.

Medletna rast cen stanovanjskih nepremičnin je v drugem četrtletju ob nadaljnjem upadu prometa ostala razmeroma visoka. Po lanski prepolovitvi rasti (na 7,2 % v povprečju) so bile cene v primerjavi z drugim četrtletjem 2023 višje za 6,7 %, v primerjavi z letošnjim prvim četrtletjem pa za 2,2 %. Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin, pri katerih število transakcij v zadnjih dveh letih močno upada, so bile medletno višje za 6,1 %. Medletna rast cen novih stanovanjskih nepremičnin je bila še višja (15,4 %). Število njihovih transakcij, ki sicer zavzemajo le manjši del vse prodaje (4 %), je medletno močno upadlo (za več kot polovico), potem ko je bilo v letu 2023 razmeroma visoko (v celem letu za skoraj polovico več kot v letu 2022 in največ po letu 2018).

Po avgustovskem izboljšanju se je razpoloženje v gospodarstvu septembra nekoliko poslabšalo, medletno je ostalo boljše. K mesečnemu zmanjšanju vrednosti kazalnika gospodarske klime so prispevale manjše vrednosti kazalnikov zaupanja med potrošniki in v vseh dejavnostih, razen v storitveni. V primerjavi s septembrom lani je bil kazalnik gospodarske klime višji. Vrednost kazalnika zaupanja je bila manjša v trgovini na drobno in gradbeništvu, v katerem je bil upad vrednosti kazalnika zaupanja na letni ravni največji (v tej dejavnosti se je na mesečni in letni ravni zmanjšala vrednost kazalnikov skupna naročila in pričakovano zaposlovanje). V ostalih dejavnostih in med potrošniki pa je bila vrednost kazalnika zaupanja večja kot pred letom. 

Položaj gospodinjstev s finančnimi težavami se je v povprečju tretjega četrtletja tekoče nekoliko poslabšal, v primerjavi z enakim četrtletjem lani pa je bil malenkost boljši. V primerjavi s predhodnim četrtletjem se je najbolj povečal delež gospodinjstev s finančnimi težavami iz najnižjega dohodkovnega kvartilnega razreda (z 11,9 % na 13,5 %), medletno pa je bil njihov finančni položaj boljši (delež nižji za 5,4 o. t). Medletno je bil nižji delež gospodinjstev s finančnimi težavami, ki so svoje finančne potrebe premoščala s porabo prihrankov. K temu so po naši oceni med drugim prispevala pozitivna gibanja na trgu dela (višja zaposlenost in plače). Delež gospodinjstev, ki so se zadolževala, pa je bil medletno višji, na kar je vplivala tudi omilitev zahtev Banke Slovenije za pridobitev potrošniških posojil.

Število delovno aktivnih oseb se je julija tekoče malenkost povečalo (desez.), medletna rast je bila (1,1 %) nekoliko nižja kot v povprečju prvih šestih mesecev, a je ostala višja kot konec lanskega leta. Letošnji pospešek medletne rasti je predvsem posledica spremenjene definicije delovno aktivnega prebivalstva v začetku leta, ki po novem vključuje tudi v tujino napotene delavce. Rast števila delovno aktivnih je bila tudi julija najvišja v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, na katero dodatno vpliva tudi omenjena sprememba definicije. Sicer je, podobno kot že zadnje leto, k medletni rasti skupnega števila delovno aktivnih prispevalo večje število tujih državljanov, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa je bilo manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil julija 15,8-odstoten, tj. za 1,1 o. t. večji kot pred letom. Po dejavnostih so v deležu tujih državljanov izstopali gradbeništvo (50 %), promet in skladiščenje (34 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (28 %).

Mesečno upadanje števila registriranih brezposelnih (ob izločitvi sezonskih vplivov) se je septembra prekinilo, število brezposelnih je bilo malenkost višje, za 0,3 %. Po originalnih podatkih je bilo konec septembra brezposelnih 43.847 oseb, kar je 1,4 % manj kot konec avgusta. Medletno je bilo število brezposelnih septembra za 4,7 % nižje, kar je manjši upad kot v prejšnjih mesecih. Ob pomanjkanju delovne sile in upokojevanju starejših brezposelnih je bilo konec septembra medletno za 13,6 % manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom) in za 
10 % manj brezposelnih, starejših od 55 let. V prvih devetih mesecih je vsak mesec v neaktivnost in upokojitev odšlo, podobno kot v prejšnjih letih, nekoliko več kot odstotek vseh brezposelnih, kar tudi prispeva k zmanjševanju brezposelnosti.

Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila julija višja (5,8 %) kot prejšnje mesece. V javnem sektorju je bila podobna (3 %) kot junija in višja kot v predhodnih mesecih, kar je povezano s povečanjem  vrednosti plačnih razredov v juniju, skladno z dogovorom o delni uskladitvi plač z inflacijo. V zasebnem sektorju je bila realna rast višja (7,4 %) kot v povprečju prvih šestih mesecev, kar je povezano predvsem z nižjo medletno inflacijo in tudi velikim pomanjkanjem delovne sile. Nominalno je bila skupna povprečna bruto plača v prvih sedmih mesecih medletno višja za 6,6 %, in sicer v zasebnem sektorju za 7,8 %, v javnem pa za 4,4 %.

Julija je bilo upravičencev do denarne socialne pomoči (DSP) in prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost (DNB) manj kot pred letom. Prejemnikov DNB je bilo julija 12.832 (orig. podatek), kar je precej pod dolgoletnim povprečjem, medletno pa za 6,8 % manj. Med brezposelnimi prejemniki DSP (18.730 oseb) prevladujejo dolgotrajno brezposelni in osebe z nižjo izobrazbo. Kljub velikim potrebam na trgu dela nekateri izmed njih ne najdejo ustrezne zaposlitve, saj spadajo v skupino težje zaposljivih oseb. Ob visoki zaposlenosti in zmanjševanju števila dolgotrajno brezposelnih oseb se je julija nadaljeval tudi medletni upad števila upravičencev do DSP. Do DSP je bilo upravičenih 71.513 oseb (orig. podatek), kar je 5,1 % manj kot pred letom. 

Septembra se je nadaljevalo umirjanje medletne rasti cen (0,6  %). Cene so na mesečni ravni ostale nespremenjene, tako da je k nižji medletni inflaciji prispevala predvsem višja osnova, ki je bila v veliki meri posledica izteka oprostitve polovice prispevka za OVE in SPTE septembra lani. Medletni padec cen v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo se je tako septembra ob minimalni mesečni pocenitvi v primerjavi z avgustom skoraj podvojil (– 6,1 %). Po dveh mesecih izrazitejših sezonskih pocenitev so se septembra občutneje kot v preteklih letih sezonsko zvišale cene v skupini obleka in obutev (14,3 % mesečno), a je bila njihova raven medletno še vedno nižja (0,6 %). Medletna rast cen storitev se je ponovno nekoliko znižala, a je ostala razmeroma visoka (3,9 %). Ocenjujemo, da je tokrat k nižji rasti prispevalo umirjanje rasti cen v skupini restavracije in hoteli, ki so bile medletno višje za 4,2 % (avgusta za 6,7 %). Cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače so se septembra mesečno minimalno zvišale, njihova medletna rast pa se je v primerjavi z avgustom povečala za 0,1 o. t., na 
1,5 %.

Medletni padec cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je avgusta ponovno nekoliko zmanjšal, na 1 % (julija –1,9 %). Poleg nižje osnove je tokrat k manjšemu medletnemu padcu prispevala tudi nekoliko izrazitejša mesečna rast cen, ki je bila z 0,4 % najvišja po februarju 2023. Višje so bile tako cene na domačem (0,2 %), kot tudi tujih trgih (0,5 %). Na mesečni ravni so se podražili proizvodi v večini namenskih skupin, najbolj proizvodi v skupini netrajnega blaga za široko porabo (za 2 %), znižale pa so se le cene trajnega blaga za široko porabo (za 2,2 %). K medletnemu padcu cen še naprej največ prispevajo nižje cene v skupini surovin (za 1,8 %), za približno desetino pa ostajajo nižje tudi cene energentov. Rast je bila najvišja pri cenah netrajnega blaga za široko porabo (2 %). Cene proizvodov slovenskih proizvajalcev so bile medletno še vedno nižje tako na domačem 
(–1,9 %), kot tudi tujih trgih (–0,2 %).

Medletna rast obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je avgusta nekoliko zvišala, a ostala razmeroma umirjena (1,8 %). Rast v veliki meri izhaja iz  okrepljenih stanovanjskih posojil gospodinjstvom (2,9 %) v zadnjih mesecih. Še vedno pa ob solidnem trošenju gospodinjstev za nakup trajnih dobrin (avti, pohištvo, gospodinjske naprave) najhitreje naraščajo potrošniška posojila (15,7 %), a se je rast pričela postopoma upočasnjevati. Novo kreditiranje v obliki potrošniških posojil se sicer še vedno ohranja na visoki ravni in je avgusta predstavljalo skoraj polovico celotnega novega zadolževanja gospodinjstev. Zadolževanje podjetij in NFI ob umirjeni gospodarski aktivnosti in razmeroma visokih obrestnih merah ostaja skromno, medletni padec pa se je v zadnjih mesecih nekoliko zmanjšal (– 2,5 %). Medletna rast vlog nebančnih sektorjev se ohranja nekoliko nad 2 %. Kljub višji rasti vezanih vlog (30 %), ostaja njihov delež le nekaj več kot petina vseh vlog nebančnih sektorjev. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev se od lanskega aprila ohranja na ravni 1 %. 

Donosnosti do dospetja obveznic držav članic evrskega območja so se skozi celotno tretje četrtletje postopoma zniževale. Na takšno gibanje je pomembno vplivala denarna politika ECB, ki je ob umirjanju inflacijskih pritiskov letos že dvakrat znižala ključne obrestne mere. Donosnost do dospetja slovenske obveznice glede na predhodno četrtletje se je tako znižala za 21 b. t., na 3,07 %. Razmik do nemške obveznice se je ohranil okoli dosežene ravni (77 b. t.).

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je julija povečal, večinoma zaradi gibanj v blagovni menjavi. V zadnjih dvanajstih mesecih je bil presežek tekočega računa prav tako višji kot leto prej in je znašal 3 mrd EUR (4,6 % ocenjenega BDP za leto 2024). K medletno višjemu presežku je največ prispeval presežek v blagovni menjavi. K izboljšanju salda tekočega računa so prispevali tudi primarni in sekundarni dohodki. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička) ter večjih neto prejetih obresti BS na vloge, ki jih ima na računih v tujini. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je izhajal iz več prejetih transferjev sektorja država iz tujine (sredstva za tekoče mednarodno sodelovanje iz proračuna EU) in tudi več prejetih transferjev zasebnega sektorja (odškodnine neživljenjskega zavarovanja). Storitveni presežek je bil nižji kot pred letom predvsem zaradi manjšega presežka v menjavi potovanj.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih osmih mesecih letos medletno nižji. Znašal je 379 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 798 mio EUR. Prihodki so se medletno zvišali za 11,9 %. K temu so poleg prihodkov iz socialnih prispevkov, zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, največ prispevali prihodki iz DDPO zaradi povišane stopnje davka in doplačil davka pri letošnjem poračunu. Opazneje so k rasti javnofinančnih prihodkov prispevali prihodki iz dohodnine, kar poleg razmer na trgu dela izhaja tudi iz letošnjega neusklajevanja dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo. Tudi rast prihodkov iz DDV se je okrepila. Prihodki iz trošarin so bili medletno nižji zaradi nižjih prihodkov iz trošarin od energentov in električne energije, prihodki iz trošarin od tobačnih izdelkov ter od alkohola in alkoholnih izdelkov pa so bili višji. Medletno nižja so bila tudi skupna prejeta sredstva iz EU. Odhodki so se v prvih osmih mesecih letos medletno zvišali za 8,8 %. K temu so največ prispevali: (i) transferji posameznikom in gospodinjstvom večinoma zaradi visoke redne letne uskladitve pokojnin, (ii) izdatki za blago in storitve in drugi izdatki v zdravstvu v povezavi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek ter izdatki, povezani z odpravo posledic poplav, (iii) izdatki za plače in drugi prejemki iz dela, na katere vpliva letošnja uskladitev (za 3,36 %) vrednosti plačnih razredov plačne lestvice. Odhodki za investicije so bili medletno nižji. Od avgusta 2023 do konca avgusta 2024 je bilo iz državnega proračuna za odpravo posledic poplav in plazov izplačanih 820,6 mio EUR, od tega v prvih osmih mesecih letos 262,5 mio EUR, v tem času največ za tekoče vzdrževanje in zavarovanje po interventnem zakonu o odpravi posledic poplav. Avgusta je Evropska komisija za Slovenijo predlagala odobritev pomoči po poplavah iz Solidarnostnega sklada EU v višini 428,4 mio EUR (decembra lani je Slovenija iz tega naslova že prejela predplačilo v višini 100 mio EUR). 

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih osmih mesecih leta 2024 pozitiven (84,5 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 488,6 mio EUR (33,8 % v sprejetem proračunu načrtovanih prihodkov za leto 2024), vplačala pa 404,1 mio EUR (56,2 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih (40,5 % vseh povračil v državni proračun, 53,7 % pričakovanih povračil v letu 2024) so imela sredstva za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike ter sredstva iz kohezijskega sklada (20,7 % vseh povračil, 100,4 % pričakovanih povračil). Za sredstva iz strukturnih skladov je bilo povrnjeno 16,1 % vseh povračil (26,4 % pričakovanih povračil). Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (49,9 % vseh vplačil). 
Po podatkih Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je bilo v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (od januarja 2014 do konca avgusta 2024) iz državnega proračuna skupno izplačanih 3,55 mrd EUR (EU del), kar je 106 % razpoložljivih sredstev. V okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 (od januarja 2021 do konca avgusta 2024) pa je bilo iz državnega proračuna skupno izplačanih 44,4 mio EUR (EU del), kar je 1 % razpoložljivih sredstev.