Medletna rast cen življenjskih potrebščin je bila v zadnjih treh mesecih razmeroma stabilna okoli 10 % in nekoliko nižja kot v poletnih mesecih. Novembra se je nadalje okrepila rast cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile medletno višje že za 19 % in so največ prispevale k skupni inflaciji (3,1 o. t.). Po podobni stopnji so naraščale tudi cene energentov, njihov prispevek k inflaciji pa je bil 2,3 o.t. Še naprej se krepi rast cen trdih goriv, ki so bile medletno višje že za skoraj 130 %, ob tekoči rasti pa se je okrepila tudi medletna rast cen naftnih derivatov (s 15 % oktobra na približno 19 %). Cene toplotne energije so bile ob mesečni pocenitvi medletno nižje za približno 8,5 %. Umirjanje gospodarske aktivnosti, težave v dobavnih verigah in stroškovni pritiski na surovinskih trgih vplivajo tudi na postopno upočasnjevanje rasti cen trajnega blaga, ki je bila 8,4-odstotna. Rast cen poltrajnega blaga (3,6 %) pa še naprej ostaja razmeroma nižja. Medletna rast cen storitev se je novembra ohranila nekoliko pod 6 %. 

Poraba zemeljskega plina je bila ob toplem vremenu oktobra za prek 20 % nižja od primerljive povprečne v prejšnjih petih letih, novembra pa je bilo znižanje manjše, le malo več od 10 %. Na znižanje vplivajo različni ukrepi držav EU za varčno rabo, del industrije pa se je na visoke cene plina odzval z znižanjem proizvodnje in posledično manjšo porabo. V drugi polovici oktobra je k nižji porabi dodatno prispevalo toplejše vreme, bolj običajne novembrske temperature pa so razliko do primerljive porabe plina v prejšnjih letih zmanjšale. Države EU so pred zimo uspele skoraj v celoti napolniti skladišča plina in s tem presegle cilj vsaj 80-odstotne napolnjenosti. Poraba plina v Sloveniji je bila po predhodnih podatkih od 1. avgusta do 1. decembra 2022 glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let nižja za 15 %, kar je v okviru priporočil EU. 

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 13. in 26. novembrom 2022 ob visoki rasti cen medletno višja za 16 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 25 %. Medletna rast je bila najvišja po juniju. Okrepljena rast je bila predvsem posledica še nižje lanske osnove, saj so se po septembrski razširitvi pogoja PCT na uporabnike večine storitev lani novembra ukrepi za zamejitev širjenja covida-19 še zaostrili. Tako se je okrepila medletna nominalna rast prodaje v športnih, kulturnih, razvedrilnih in osebnih storitvah (na 29 %) in v gostinstvu (na 26 %). Slednja je bila posledica za 38 % večje medletne prodaje pri strežbi jedi in pijač, prodaja v nastanitvenih obratih pa je bila podobna kot lani.

Po predhodnih podatkih se je prihodek v večini trgovskih panog oktobra realno zmanjšal. Po stagnaciji v tretjem četrtletju se je zmanjšal v trgovini na drobno z neživili in z živili, pijačami ter tobačnimi izdelki. Skupni prihodek v trgovini na drobno (brez motornih goriv) je bil manjši tudi medletno (za 3,1 %). Manjši kot pred letom je po predhodnih podatkih ostal tudi v trgovini z motornimi vozili, kjer se je prihodek oktobra zmanjšal po precejšnji rasti v tretjem četrtletju. Število prodanih novih osebnih avtomobilov, ki doslej še ni preseglo primerljive ravni pred epidemijo, se je oktobra še zmanjšalo in bilo za skoraj petino manjše kot pred letom. V tretjem četrtletju se je (glede na drugo) zmanjšal tudi prihodek v trgovini na debelo, kjer se je nadalje umirila tudi medletna rast.

Realni prihodek se je v tretjem četrtletju zmanjšal v večini dejavnosti tržnih storitev. Po rasti v prvi polovici leta se je skupni prihodek tržnih storitev tekoče zmanjšal za 0,6 %, medletno je bil večji za 5,1 %. Prihodek se je po predhodni visoki rasti tekoče najbolj zmanjšal v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kar je bila predvsem posledica upada v telekomunikacijskih storitvah. Ponovno se je zmanjšal še v drugih poslovnih dejavnostih, predvsem zaradi krčenja v storitvah, ki jih podjetja pogosto dajejo v izvajanje zunanjim izvajalcem, prav tako tudi v prometu in skladiščenju, tokrat zlasti zaradi večjega zmanjšanja v kopenskem prometu in poštni dejavnosti. Zaradi ponovnega upada prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah, je bilo rahlo zmanjšanje vnovič zabeleženo še v strokovno-tehničnih dejavnostih. Gostinski prihodek pa se je ob nadaljnji rasti števila prenočitev v tretjem četrtletju še povečal.

Po anketnih podatkih se je brezposelnost v tretjem četrtletju medletno še znižala, medtem ko je število delovno aktivnih ostalo na podobni ravni. Po originalnih podatkih je bilo brezposelnih 42 tisoč oseb, kar je 10,6 % manj kot v tretjem četrtletju lani. Anketna stopnja brezposelnosti je bila medletno nižja za 0,5 o. t. – bila je 4-odstotna. Upad brezposelnih je po naši oceni zlasti posledica prehoda v neaktivnost, kar je običajno ob umirjanju gospodarske aktivnosti. Število delovno aktivnih je v tretjem četrtletju ob visoki doseženi ravni ostalo podobno kot pred letom.