Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je aprila nekoliko upočasnila, a je bila z 9,4 % še vedno precej visoka. K skupni rasti še vedno največ (2,7 o. t.) prispevajo cene hrane in brezalkoholnih pijač, katerih medletna rast se je sicer znižala na 15,8 % (z 19,0 % marca). To je posledica mesečnega znižanja cen (prvič po novembru 2021), k čemur je po naši oceni prispevalo umirjanje razmer na trgu energentov in vhodnih surovin (npr. gnojil). K nižji medletni rasti pa je pomembno prispevala tudi višja osnova iz lanskega aprila, ko so se cene hrane in brezalkoholnih pijač na mesečni ravni povišale kar za 2,7 %. Visoka osnova je vplivala tudi na nižjo rast cen v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (13,7 %). Še naprej se postopoma umirjajo rasti cen trajnega blaga (5,5 %), rast cen poltrajnega blaga pa se je v zadnjih dveh mesecih okrepila (6 %). Medletna rast cen storitev je tudi zaradi precej visokih sezonskih sprememb cen počitniških paketov v zadnjih dveh mesecih precej nihala in aprila ponovno dosegla skoraj 8 %. Okoli te ravni se giblje tudi osnovna inflacija. 

Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil aprila (–1,5 %) po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot prejšnje mesece. Po originalnih podatkih je bilo konec aprila brezposelnih 48.904 oseb, kar je 3,4 % manj kot konec marca. Medletno je bilo število brezposelnih za 16,3 % nižje. Ob velikem pomanjkanju delovne sile se je za slabo tretjino zmanjšalo tudi število dolgotrajno brezposelnih, za 16,4 % manj pa je bilo brezposelnih, starejših od 50 let. 

Poraba plina je bila aprila ob hladnejšem vremenu le za odstotek manjša od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih. Manjšo porabo plina sicer povezujemo z manjšo proizvodnjo dela industrije zaradi visokih cen plina in z vladnimi ukrepi za spodbujanje varčnejše rabe, na razmeroma visoko aprilsko porabo, ki je skoraj dosegala povprečno porabo plina v tem mesecu v zadnjih nekaj letih, pa so vplivale tudi ponovno nižje temperature, ki so podaljšale kurilno sezono. Države EU so cilj vsaj 15-odstotnega zmanjšanja porabe plina od avgusta lani do marca letos presegle in porabo glede na primerljivo povprečno v prejšnjih petih letih znižale za skoraj 18 %, Slovenija pa je porabo znižala za skoraj 14 %, kar je za odstotno točko manj od omenjenega priporočila. Svet EU je konec marca podaljšal uredbo o prostovoljnem zmanjšanju porabe plina do konca marca 2024, hkrati pa določil, da se morebitno povečanje porabe plina zaradi zamenjave premoga s plinom pri daljinskem ogrevanju lahko izvzame iz izračuna.

Medletni padec porabe elektrike je bil aprila z 12 odstotki občutnejši kot v predhodnem mesecu, ko je bil 7-odstotni. Ocenjujemo, da je bil glavni razlog za nižjo medletno porabo nižja poraba energetsko intenzivnega dela industrije. K poglobitvi medletnega padca porabe v aprilu pa je po naši oceni pomembno prispevala zaustavitev proizvodnje primarnega aluminija v podjetju Talum, ki je energetsko intenzivna. Na medletno nižjo porabo je lahko v manjši meri vplivala tudi nižja poraba gospodinjstev zaradi varčnejše rabe energije in vpliva ukrepov zoper epidemijo covida-19 na višjo lansko osnovo. Medletno nižjo porabo so imele aprila tudi naše glavne trgovinske partnerice (Francija 10 %, Avstrija 8 %, Italija in Nemčija 5 %, Hrvaška 4 %).

Blagovna menjava je v prvem četrtletju letos tekoče nadalje upadla. Ob večjih mesečnih nihanjih je v primerjavi s četrtletjem prej realni izvoz blaga upadel za 2,6 %, uvoz pa za 4,6 %. Opazno nižji je bil tudi izvoz v države EU, predvsem v Italijo in Avstrijo. Na znižanje sta v zadnjih mesecih vplivala zlasti nižja izvoz in uvoz vmesnih proizvodov, nižji pa je bil tudi uvoz proizvodov za široko potrošnjo. Medletno sta bila v prvem četrtletju letos izvoz in uvoz nižja (za 1,9 % oziroma 4,4 %). V začetku drugega četrtletja se je razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih še nekoliko poslabšalo. Podjetja navajajo, da so tudi v drugem četrtletju glavni omejitveni dejavniki za poslovanje povezani predvsem z negotovimi gospodarskimi razmerami, nizkim tujim povpraševanjem in pomanjkanjem usposobljene delovne sile. 

Nominalna rast vrednosti davčno potrjenih računov se je med 16. in 29. aprilom 2023, ob enem delovnem dnevu več, okrepila na 17 %. Na nihanja medletnih rasti v aprilu je vplivala predvsem razporeditev velikonočnih praznikov. Ob delovnem dnevu več kot lani se je v zadnjem 14-dnevnem obdobju tako močno okrepila rast v trgovini (s 3 % na 17 %), najbolj v trgovini na drobno (z 1 % na 12 %), kjer je bilo izdanih za skoraj polovico skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Podobna kot v predhodnem 14-dnevnem obdobju (skupaj 14 %) pa je ostala rast prodaje v storitvah, povezanih s turizmom (gostinstvo, igre na srečo, športne in kulturne dejavnosti).

Realni prihodek v večini trgovskih panog se je februarja, po predhodnih podatkih pa tudi marca, še zmanjšal. Ob februarskem zmanjšanju je bil prihodek manjši tudi medletno; za okoli 5 % v trgovini na debelo in v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, za 3 % pa v trgovini na drobno z neživili. Po občutni mesečni rasti v preteklih dveh mesecih se je nekoliko zmanjšal tudi prihodek v trgovini z motornimi vozili, ki pa je bil zaradi nizke osnove ob lanskih motnjah z dobavo avtomobilov medletno večji za desetino. Po predhodnih podatkih SURS se je prihodek v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki ter z neživili tudi marca zmanjšal, prodaja v trgovini z motornimi vozili pa se je ponovno povečala.

Rast realnega prihodka tržnih storitev se je februarja nadaljevala. Po ponovni rasti v začetku letošnjega leta se je skupni prihodek tržnih storitev tekoče povečal še za 0,9 %. Visoka rast se je nadaljevala v strokovno-tehničnih dejavnostih ob močni rasti prodaje v arhitekturno-projektantskih storitvah. V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih pa se je rast po januarskem občutnem dvigu upočasnila. V drugih poslovnih dejavnostih se je prihodek ohranil na doseženi visoki ravni s konca leta 2022. Po visokih rasteh v preteklih mesecih pa se je zmanjšal prihodek v gostinstvu. Nadalje se je zmanjšal tudi v dejavnosti prometa in skladiščenja (zlasti skladiščenja). Februarja je bil skupni prihodek v tržnih storitvah medletno realno večji za 5,7 %; povečal se je v večini dejavnosti tržnih storitev, razen v prometu in skladiščenju ter poslovanju z nepremičninami. Za ravnjo pred epidemijo (glede na februar 2019) pa je zaostajal le še v drugih poslovnih dejavnostih oz. le še v zaposlovalnih agencijah, in sicer za 31 %.