Razpoloženje v gospodarstvu se je, po večmesečnem izboljševanju, oktobra poslabšalo. Zaradi ponovnega razmaha epidemije in sprejemanja novih omejevalnih ukrepov se je kazalnik gospodarske klime oktobra znižal. Zaupanje se je najbolj zmanjšalo v trgovini na drobno, nižje pa je tudi v storitvenih dejavnostih in med potrošniki. V predelovalnih dejavnostih je kazalnik zaupanja ostal na podobni ravni kot pretekli mesec, nespremenjena pa so tudi pričakovanja podjetij glede proizvodnje in izvoza. Nadalje se je izboljšal kazalnik zaupanja v gradbeništvu (predvsem zaradi okrepljenih naročil v gradnji civilno-inženirskih objektov), ki pa je, podobno kot drugi kazalniki zaupanja, opazno nižji kot pred letom. 

Medletni upad tedenske porabe elektrike se je v sredini oktobra nekoliko zmanjšal. Poraba elektrike je bila v drugem tednu oktobra medletno nižja za 3 % (v tednu prej za 6 %). Izmed naših najpomembnejših trgovinskih partneric sta imeli največji medletni upad Avstrija in Nemčija (-7 %), upad v Franciji in Italiji pa je bil manjši (-1 %). Na Hrvaškem je poraba presegala lansko raven za 2 %.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah  se je v prvi polovici oktobra nekoliko povečal, a ostaja manjši kot pred epidemijo. Po močnem upadu ob razglasitvi epidemije, se je opazneje krepil od sredine junija do sredine avgusta. Nato je upadel in se ohranjal okoli 10 % pod primerljivo lansko ravnjo do začetka oktobra, ko se je ponovno nekoliko povečal. Sredi oktobra je za 6 % zaostajal za primerljivo lansko ravnjo, pri čemer je obseg prevoženih kilometrov tujih tovornih vozil zaostajal za 7 %, obseg domačih pa za 5 %.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so tudi septembra ostale medletno nižje. Hitreje se na medletni ravni znižujejo cene v državah izven evrskega območja, v evrskem območju pa se je padec cen v zadnjih mesecih upočasnil. Rast cen na domačem trgu še naprej ostaja skromna. Medletno najhitreje naraščajo cene energentov (električna energija), a se njihova rast postopoma umirja. Še naprej medletno naraščajo tudi cene blaga za široko porabo (1,6 %), tokrat predvsem na segmentu netrajnega blaga, kar povezujemo tudi z negotovostjo glede poteka epidemije. Cene industrijskih proizvodov v skupini surovin ob umirjeni gospodarski aktivnosti ostajajo medletno nižje.

Povprečna bruto plača je avgusta ostala na podobni ravni kot predhodna meseca, medletno pa je bila višja za 5 %. Medletna rast plač je od aprila v veliki meri povezana z metodologijo statistike plač, na katero je pomembno vplivala napotitev razmeroma velikega števila zaposlenih na čakanje na delo. Zaradi tega se je močno zmanjšalo število prejemnikov plač, nekoliko manj pa tudi izplačila plač v breme delodajalca, kar je potisnilo povprečno plačo navzgor. Učinek zaradi napotitve na začasno čakanje na delo na rast plač je bil velik v zasebnem sektorju. V javnem sektorju sta na okrepljeno medletno rast plač aprila in maja (v povprečju 14,5 %) vplivala predvsem izredno izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ter izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah (po kolektivni pogodbi). Od junija se izredni dodatki niso več izplačevali, kar se je pokazalo v nižji medletni rasti plač v javnem sektorju – avgusta je bila rast 4,4 %.