Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje lansko povečal za 0,6 %, medletno pa je bil večji za 0,7 %. Potrošnja gospodinjstev je k medletni rasti BDP v prvem četrtletju prispevala več kot odstotno točko. Gospodinjstva so glede na enako lansko obdobje več trošila za turistične storitve v tujini in nakupe avtomobilov, manj pa za hrano, neživila in prenočitve doma. Ob rasti prihodov in nočitev tujih turistov je bila rast v storitvah, povezanih s turizmom, visoka. Investicijska dejavnost je bila tudi v prvem četrtletju razmeroma visoka, zlasti se je krepila aktivnost v gradbeništvu. Presenetljivo visok negativen prispevek zalog (–6,5 o. t.) pa je vplival na močno medletno zmanjšanje bruto investicij. Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva je bila v prvem četrtletju šibka, saj sta izvoz blaga in aktivnost v predelovalnih dejavnostih ostala na podobni ravni kot v enakem obdobju lani. Okrepila pa se je storitvena menjava, zlasti potovanj, podprta s hitrim pokovidnim okrevanjem v turizmu. Skupni izvoz se je povečal, skupni uvoz pa znižal, kar je prispevalo k visokemu pozitivnemu prispevku salda menjave s tujino (5,1 o. t.). Državna potrošnja se je po obdobju okrepljene rasti medletno znižala tretje četrtletje zapored, predvsem v povezavi z nižjimi izdatki za obvladovanje epidemije covida-19.

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del marca povečala. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v začetku letošnjega leta močno zvišala in bila marca medletno višja za 28 %. V prvem četrtletju je bila aktivnost za 24 % višja kot v prvem četrtletju lani, rast je bila podobna v vseh treh segmentih, ki jih spremlja statistika: v gradnji stavb, inženirskih objektov in specializiranih gradbenih delih. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del, ki meri cene v gradbeništvu, je marca znašal 9 %, kar je najmanj od začetka leta 2022.
Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila marca aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 6 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 22 o. t. Podobno podatki o vrednosti industrijske proizvodnje v dveh dejavnostih, ki sta tradicionalno močno povezani z gradbeništvom, ne nakazujeta tako visoke rasti.  

Tekoči račun plačilne bilance je imel v prvem letošnjem četrtletju presežek. K temu je največ prispeval saldo blagovne menjave, ki se je iz primanjkljaja prevesil v presežek. Izvoz blaga se je v prvem četrtletju medletno nekoliko povečal, uvoz močno upadel, pogoji menjave pa so se izboljšali. Ocenjujemo, da so k medletni spremembi blagovnega salda (789 mio EUR) količinska gibanja prispevala 619 mio EUR, pogoji menjave pa 170 mio EUR. Rast storitvenega presežka se je nadaljevala, najbolj pri menjavi transportnih storitev, saj je bil njihov izvoz medletno večji, uvoz pa je upadel. Neto odlivi primarnih in sekundarnih dohodkov so bili v prvem četrtletju medletno nekoliko nižji kot pred letom. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji zaradi več neto prejetih obresti države in BS od vlog na računih v tujini, primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa zaradi višjih transferjev iz tujine v domači zasebni sektor. Dvanajstmesečni saldo tekočega računa plačilne bilance je marca izkazoval presežek v vrednosti 784,1mio EUR (1,2 % ocenjenega BDP).

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 30. aprilom in 13. majem 2023, ob delovnem dnevu manj, podobna kot lani v tem obdobju. Na nihanja medletnih rasti konec aprila in v začetku maja je vplivala predvsem razporeditev prvomajskih praznikov in zadnjega delovnega dne pred prazniki . Po tem, ko je bila nominalna rast v predhodnem 14-dnevnem obdobju tudi zaradi letošnjih nakupov pred prazniki najvišja po januarju letos, je bila prodaja med 30. aprilom in 13. majem, ob delovnem dnevu manj, podobna kot lani v enakem obdobju. Za 1 % je bila medletno manjša prodaja v trgovini, kjer je bilo izdanih 76 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Podobna kot v predhodnem 14-dnevnem obdobju je ostala rast prodaje v gostinstvu (11 %).  

Aprila je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju, ob enem delovnem dnevu manj, medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Najbolj se je znižala industrijska poraba (za 8,8 %), na kar je po naši oceni poleg enega delovnega dne manj vplivala nižja poraba energetsko intenzivnega dela gospodarstva zaradi visokih cen električne energije. Nižja kot pred letom (za 3,5 %) je bila aprila tudi poraba gospodinjstev, kar povezujemo z varčnejšo rabo energije in vplivom epidemije covida-19 na visoko lansko osnovo. Poraba malih poslovnih odjemalcev  je bila aprila medletno nižja za 3,8 %.

Cene proizvodov slovenskih proizvajalcev so se aprila po približno dveh letih in pol nepretrgane rasti na mesečni ravni znižale (–0,4 %), medletna rast se tako še naprej hitro upočasnjuje. Mesečno so se pocenili proizvodi v skoraj vseh namenskih skupinah z izjemo netrajnega blaga za široko porabo, ki je bilo dražje za 0,5 %. Cene na tujih trgih so se znižale drugi mesec zapored (tokrat za 0,9 %), cene na domačem trgu pa so bile zaradi rasti cen blaga za široko porabo minimalno (za 0,1 %) višje. Ob mesečni pocenitvi in visoki lanski osnovi se je medletna rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev izraziteje upočasnila (s 13,4 % marca), a je še vedno znašala 9,9 %. Nižja je bila tako rast na domačem (13,3 %) kot tudi na tujih trgih (6,4 %). Medletna rast cen proizvodov se upočasnjuje v vseh namenskih skupinah, še naprej je bila najvišja v skupini energentov (36,1 %). Medletna rast cen v skupini surovin pa se je spustila na 6,5 %.

Marca je bila medletna rast števila delovno aktivnih podobna kot v prvih dveh mesecih (1,8 %). Najvišja je ostala v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, kjer se je število delovno aktivnih tudi glede na začetek leta 2019 najbolj povečalo. K skupni rasti števila delovno aktivnih že dlje časa največ prispeva zaposlovanje tujih državljanov – na medletni ravni je bil prispevek marca 83-odstoten, kar je še nekoliko več kot v prejšnjih mesecih. Delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi je bil 14,2-odstoten, medletno je bil večji za 1,3 o. t. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (32 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (26 %).