Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po stagnaciji v predhodnem mesecu novembra močno povečala. Nadaljevala se je rast v srednje tehnološko zahtevnih panogah, povečanje pa so zabeležile tudi visoko tehnološko zahtevne panoge. Prekinila pa se je rast v nizko tehnološko zahtevnih panogah, kjer je prišlo do zmernega upada. Medletna rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti je bila zopet precej visoka (11,3 %), najbolj v nizko tehnološko zahtevnih panogah, predvsem zaradi učinka nizke lanske osnove v drugih raznovrstnih proizvodnih dejavnostih. Najmanjša medletna rast je še naprej v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah. Pri teh so na rast neugodno vplivala predvsem gibanja v avtomobilski industriji, kjer je obseg proizvodnje zaradi motenj v dobavnih verigah in tudi negotovosti glede prihodnjega razvoja panoge v povezavi z zelenim prehodom medletno še vedno nižji. 

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih do novembra lani nižji kot leto prej in je znašal 1,8 mrd EUR (3,5 % ocenjenega BDP). K temu je največ prispeval nižji blagovni presežek, saj je bila ob okrepljenem domačem trošenju in poslabšanih pogojih menjave  rast uvoza hitrejša od izvoza blaga. Višja sta bila tudi primanjkljaja primarnih in sekundarnih dohodkov. Neto odlivi primarnih dohodkov so se nadalje povečali zlasti zaradi večjih neto plačil dohodkov od lastniškega kapitala. Neto odlivi sekundarnih dohodkov pa so se povečali predvsem zaradi višjih vplačil sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka. Storitveni presežek je bil medletno višji, predvsem v menjavi gradbenih storitev ter v menjavi storitev, ki imajo višjo dodano vrednost (storitve raziskav in razvoja ter telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve).

Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa se je v tretjem četrtletju 2021 nekoliko znižal, pri čemer je obseg cestnega prometa ohranil visoko raven. Zaradi nizke lanske osnove pred drugim valom epidemije je bil obseg cestnega prometa medletno višji za skoraj desetino in je nekoliko presegal tudi raven iz tretjega četrtletja 2019. Medčetrtletno se je obseg cestnih prevozov slovenskih prevoznikov po tujini povečal za 2 %, obseg cestnih prevozov, ki vsaj delno potekajo po Sloveniji (izvoz, uvoz in notranji prevoz skupaj), pa se je znižal za 5 %. Železniški prevoz blaga, ki se je zniževal že pred epidemijo, je bil medletno malenkost višji, za enakim obdobjem v letu pred epidemijo pa je zaostajal za 12 %.

Gradbena aktivnost je novembra lani zanihala malce navzgor, a je bila še vedno nižja kot konec leta 2020 in v začetku leta 2021. Na mesečni ravni aktivnost po posameznih segmentih gradbeništva močno niha. Aktivnost v gradnji inženirskih objektov in specializiranih gradbenih delih se ob omenjenih nihanjih zadržuje na ravneh, ki so bile dosežene na začetku leta 2021. V gradnji stanovanjskih stavb in predvsem v gradnji nestanovanjskih stavb pa se aktivnost znižuje. Podobno na mesečni ravni nihajo tudi podatki o zalogah pogodb. Slednje so v grobem do julija 2021 naraščale, avgusta so se močno znižale, v naslednjih mesecih pa spet okrepile in novembra dosegle najvišjo raven v zadnjih letih. Cene v gradbeništvu so se pod pritiskom naraščanja cen surovin (in pomanjkanja delovne sile) v zadnjem letu močno povečale. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je bil novembra lani skoraj 9-odstoten, kar je največ v zadnjih dvajsetih letih. 

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila skupna prodaja med 26. decembrom 2021 in 8. januarjem 2022 medletno višja za 60 % in za 8 % višja kot v enakem obdobju pred epidemijo. Medletna rast se je v primerjavi z rastjo v prejšnjih dveh tednih podvojila, kar je bila predvsem posledica nižje osnove zaradi ponovnega zaprtja nenujnih trgovin in storitev od konca leta 2020 (po prehodni delni sprostitvi omejitev pri poslovanju med 15. in 23. decembrom 2020). To se je  odrazilo predvsem v višji medletni rasti prihodka v trgovini in nekaterih osebnih storitvah. Zelo visoka je ostala tudi medletna rast v dejavnostih, ki so bile konec leta 2020 in na začetku leta 2021 skoraj v celoti zaprte – to so bile predvsem storitve, povezane s turizmom. Skupna prodaja je bila višja tudi v primerjavi s prodajo na prelomu iz leta 2019 v leto 2020, predvsem zaradi desetino višje prodaje v trgovini, v drugih storitvah pa je zaostajala za predkrizno ravnjo.

Poraba elektrike je bila decembra lani v vseh odjemnih skupinah višja kot decembra 2019 in 2020. Industrijska poraba je bila glede na december 2020 višja za 8,8 %, tudi zaradi ugodnejše razporeditve praznikov z vidika delovanja industrije v decembru 2021. Občutno višja (za 18,1 %) kot decembra 2020 je bila poraba malega poslovnega odjema, na kar je pomembno vplivala nizka osnova v decembru 2020, saj so bili takrat v veljavi zajezitveni ukrepi, ki so omejevali zlasti delovanje trgovine in storitvenih dejavnosti. Gospodinjska poraba je za 1,4 % presegla tisto iz decembra 2020, ob že visoki takratni osnovi. V primerjavi z decembrom 2019 je bila predvsem zaradi ugodnejše razporeditve praznikov industrijska poraba višja za 5,4 %, poraba malega poslovnega odjema pa za 5,9 %. Gospodinjska poraba je bila glede na december 2019 zaradi razlogov, povezanih z epidemijo, višja za 12,3 %.