Grafi tedna od 22. do 26. septembra 2025: gospodarska klima, povprečna bruto plača na zaposlenega in nepremičnine
Razpoloženje v gospodarstvu se je septembra še izboljšalo, boljše je bilo tudi medletno. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila julija nekoliko nižja kot v predhodnih mesecih. V prvih sedmih mesecih leta je bila skupna povprečna bruto plača nominalno višja za 7,0 % – v javnem sektorju za 9,9 %, v zasebnem pa za 5,3 %. Medletna rast cen…
Grafi tedna od 15. do 19. septembra 2025: število delovno aktivnih oseb, aktivnost v gradbeništvu in cene proizvodov pri slovenskih proizvajalcih
Število delovno aktivnih oseb je tudi julija ostalo podobno kot prejšnje mesece, medletno je bilo nižje za 0,4 %. Manjše kot pred letom je ostalo predvsem v raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, večje pa v dejavnostih javnih storitev. Z visoko julijsko rastjo so se…
Grafi tedna od 8. do 12. septembra 2025: obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, tekoči račun plačilne bilance in poraba elektrike po odjemnih skupinah
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po skrčenju v drugem četrtletju julija mesečno povečala (desez.), po prvih sedmih mesecih je bila medletno manjša za 1,1 %. Večja kot pred letom je ostala proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog, upad pa je bil največji v proizvodnji vozil in plovil…
Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2025: letos upočasnitev rasti gospodarske aktivnosti, ki bo občutno nižja od pomladanskih pričakovanj, v prihodnjih letih ponovno nekoliko višja gospodarska rast
Letos se bo rast BDP upočasnila pod 1 % (z lanskih 1,7 % na 0,8 %) in bo občutno nižja od pomladanskih pričakovanj (2,1 %). Ključni razlog za to je upad aktivnosti v izvoznem sektorju, predvsem v prvi polovici leta, kar povezujemo z relativno močno izpostavljenostjo težavam v…
Nacionalni odbor za produktivnost
UMAR v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravlja analize produktivnosti in konkurenčnosti.
Bruto domači proizvod in cene
Letos se bo rast BDP upočasnila na 0,8 % (z lanskih 1,7 %) in bo občutno nižja od pomladanskih pričakovanj (2,1 %). Ključni razlog za to je upad aktivnosti v izvoznem sektorju, predvsem v prvi polovici leta, kar povezujemo z relativno močno izpostavljenostjo težavam v evropski industriji. Gospodarsko rast bo letos poganjala domača potrošnja, najbolj trošenje gospodinjstev, podprto z visoko ravnjo zaposlenosti in pospešeno rastjo plač. Inflacija bo letos (2,9 %, medletna konec leta) predvsem zaradi višjih cen hrane nekoliko višja kot lani in od pomladanskih pričakovanj, v prihodnjih dveh letih pa se bo znižala (proti 2,3 %).
Bruto domači proizvod
(realna rast v %)
2025 | 2026 |
| Bruto domači proizvod (v mrd EUR) | 70,3 | 73,8 |
| Bruto domači proizvod na preb. (v EUR) | 32.953 | 34.576 |
| Inflacija (povprečje leta, v %) | 2,5 | 2,4 |
Trg dela
Zaposlenost se bo letos v povprečju leta zmanjšala, v prihodnjih dveh letih pa pretežno stagnirala. Ob tem bo brezposelnost v celotnem obdobju ostajala nizka. Nominalna rast plač bo letos, predvsem zaradi rasti v javnem sektorju (začetek izvajanja plačne reforme), višja kot lani, nato se bo nekoliko upočasnila, realna rast pa bo presegala stopnje pred desetletjem.
Zaposlenost
(rast v %)
2025 | 2026 |
| Registrirani brezposelni (število v 1.000) | 45,1 | 44,5 |
| Registrirana brezposelnost (stopnja v %) | 4,6 | 4,5 |
| Anketna brezposelnost (stopnja v %) | 3,6 | 3,6 |
Mednarodna menjava
Skupni izvoz bo letos ostal podoben kot pred letom in opazno nižji od pomladanskih napovedi. Pričakujemo upad izvoza blaga, k temu največ prispeva manjši izvoz vmesnih proizvodov. Izvoz storitev pa se bo povečal. Ob nekoliko višji rasti tujega povpraševanja v prihodnjih dveh letih pričakujemo okrevanje v izvoznem delu gospodarstva. Presežek tekočega računa plačilne bilance se znižuje.
Izvoz
(realna rast v %)
2025 | 2026 |
| Uvoz (realna rast v %) | 2,4 | 3,1 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v mrd EUR) | 1,8 | 1,6 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP) | 2,6 | 2,2 |
Pregled poslov oplemenitenja blaga v statistiki zunanje trgovine Slovenije
Po letu 2018 se je zunanjetrgovinska menjava Slovenije, zlasti trgovina s farmacevtskimi proizvodi s Švico, močno povečala. Glavni razlog so bili posli oplemenitenja – predelave, obdelave ali druga izboljšanja blaga brez…
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je samostojna vladna služba, njen direktor je odgovoren predsedniku vlade.
Glavne naloge UMAR:
- spremljanje in analiziranje gibanj in razvoja z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika;
- spremljanje in analiziranje uresničevanja razvojnih usmeritev države; priprava letnega poročila o razvoju;
- priprava makroekonomskih napovedi in drugih strokovnih podlag za javnofinančno načrtovanje in ukrepe ekonomske politike;
- analiziranje produktivnosti in konkurenčnosti v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost;
- raziskovalno delo.