Kratke analize

Materialni tokovi pomembno določajo vrednosti kazalnikov krožnega gospodarstva, zato jih je mogoče ustrezno razumeti le ob poznavanju njihove strukture. Analiza obravnava povezanost porabe materialov, nastajanja in obdelave odpadkov ter krožne rabe materialov v Sloveniji in pojasnjuje, kako struktura materialnih tokov vpliva na vrednost posameznih kazalnikov. Slovenske materialne tokove močno zaznamujejo nekovinski minerali, med katerimi izrazito prevladujejo prsti in drugi izkopni materiali. Ta posebnost določa strukturo nastalih odpadkov, načine njihove obdelave in vrednost kazalnika krožne rabe materialov (CMU). Čeprav je stopnja predelave mineralnih odpadkov visoka, se zaradi prevlade zasipanja to ne odraža v visoki krožni rabi materialov. Med mineralnimi odpadki imajo poseben potencial za povečanje krožne rabe gradbeni odpadki, pri katerih je mogoče s kakovostnim recikliranjem povečati uporabo sekundarnih surovin. Pri prsteh in drugih izkopnih materialih pa večji prispevek h krožni rabi prinašajo preprečevanje nastajanja viškov, ponovna uporaba na mestu nastanka ter učinkovitejše upravljanje materialnih tokov. Masni kazalniki krožnosti temeljijo na količinah materialov, zato sami po sebi ne omogočajo presoje okoljskih učinkov prehoda v krožno gospodarstvo. Za celovitejšo presojo napredka jih je smiselno dopolnjevati s kazalniki okoljskih vplivov.