Jesenska napoved

Letos bo gospodarska rast (3,8 %) precej višja kot lani (1,5 %), široko osnovana krepitev gospodarske aktivnosti bo tudi znatno presegla pomladanska pričakovanja (2,0 %). Pospešek, izrazit v prvi polovici leta, izhaja iz več dejavnikov: močnega izvoznega okrevanja, dodatno spodbujenega tudi z zagonom novih industrijskih zmogljivosti v farmaciji in avtomobilski industriji, zaključevanja velikih investicijskih projektov ter nadaljnje rasti razpoložljivega dohodka in trošenja gospodinjstev. Široko osnovana gospodarska rast kaže na odpornost in prilagajanje gospodarstva v razmerah povečane ekonomske in geopolitične negotovosti v mednarodnem okolju. Nekateri dejavniki, zlasti pospešek investicij v letu lokalnih volitev in ob zaključevanju velikih investicijskih projektov (NOO in drugi tir), pa so enkratne narave, zato bo njihov učinek postopoma slabel. Domače povpraševanje letos poleg močne investicijske aktivnosti krepi tudi zasebna potrošnja, ob visoki zaposlenosti, hitrejši rasti plač in izboljšanem zaupanju potrošnikov. Povečala se bo tudi državna potrošnja, predvsem zaradi polne uveljavitve sistema dolgotrajne oskrbe ter večje zaposlenosti v zdravstvu in socialnem varstvu. Skupni izvoz, ki je lani pretežno stagniral, se bo letos znatno povečal, rast je široko osnovana, k njej pa prispevata večja izvozna učinkovitost ter povečanje proizvodnih zmogljivosti domače farmacevtske in avtomobilske industrije. V prihodnjih dveh letih bo gospodarska rast predvsem zaradi postopnega izostajanja učinkov enkratnih dejavnikov zmernejša, 2,5 % leta 2027 in 2,3 % leta 2028. Zaposlenost bo letos nekoliko višja kot lani, v prihodnjih dveh letih pa bo zaradi omejene ponudbe delovne sile stagnirala na visoki ravni, ob nizki brezposelnosti. Rast plač se bo letos okrepila, nato bo sledilo postopno umirjanje. Inflacija bo v povprečju 3,1-odstotna in bo presegla pomladansko napoved (2,6 %), predvsem zaradi višjih cen energentov in storitev, proti koncu leta pa pričakujemo tudi ponovno rast cen hrane. V prihodnjih dveh letih se bo inflacija ob odsotnosti novih zunanjih šokov postopno umirjala. Uresničitev napovedi spremljajo velika, pretežno negativna tveganja, predvsem iz mednarodnega okolja, povezana z nadaljnjim potekom vojne na Bližnjem vzhodu in razmerami na svetovnih energetskih trgih. Pomemben vir negotovosti ostajajo trgovinske napetosti in razmere na finančnih trgih, dodatna tveganja pa predstavljajo tudi morebitni izrazitejši vplivi podnebnih sprememb ter večji popravki vrednosti naložb, povezanih z umetno inteligenco. V domačem gospodarskem okolju so tveganja povezana predvsem z izrazitejšim pomanjkanjem delovne sile, ki bi lahko še okrepilo pritiske na rast stroškov dela in konkurenčnost podjetij. Hkrati pa so tudi možnosti za višjo gospodarsko rast od predvidene.