Aktivnost večine dejavnosti je bila v prvih devetih oziroma desetih mesecih višja kot v enakem lanskem obdobju. Realni izvoz in uvoz blaga sta se oktobra tekoče zmanjšala, v povprečju desetih mesecev pa sta bila večja kot v enakem lanskem obdobju (izvoz za 3,3 %, uvoz za 3,2 %). Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je, po nadaljnjem skrčenju v tretjem četrtletju, oktobra tekoče okrepila in bila v večini panog tudi medletno večja. V desetih mesecih je bila medletno večja za 1,2 % 
(del. dnem prilagojeno). Realni prihodek vseh trgovskih panog se je v tretjem četrtletju tekoče povečal, realni prihodek tržnih storitev pa zmanjšal, medletno sta bila oba večja. V devetih mesecih je bil prihodek v trgovini medletno večji v vseh panogah, v tržnih storitvah pa v večini dejavnosti, izjemi sta promet in skladiščenje ter strokovno tehnične dejavnosti. Gradbena aktivnost se je oktobra malenkost zvišala, medletno pa ostala znatno nižja, v prvih desetih mesecih za 11 %.

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila novembra medletno višja za 2,5 %. Industrijska poraba je bila medletno višja za 4,7 %, kar bi lahko deloma pripisali nizki lanski osnovi zaradi kolektivnih dopustov v dneh po lanskem prvem novembru, ki je bil sredi tedna. Poraba malih poslovnih odjemalcev je bila novembra medletno višja za 1,2 %, poraba gospodinjstev pa je za ravnjo izpred leta malenkost zaostajala (za 0,9 %).

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila novembra, ob enem delovnem dnevu manj kot lani, medletno večja za 2 %, kar je podobno kot oktobra. Medletna rast vrednosti v trgovini se je prepolovila (na 1 %), v storitvah, povezanih s turizmom, pa podvojila (na 8 %). Rast v trgovini na drobno, kjer je bilo izdanih za polovico skupne vrednosti davčno potrjenih računov, se je prepolovila na 2 %. Precej nižja kot v preteklem mesecu je bila tudi medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov v trgovini z motornimi vozili (3 %), v trgovini na debelo pa je vrednost ostala nižja kot lani (–7 %). Medletna rast vrednosti v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih se je novembra okrepila, rast v gostinstvu pa ob lepem vremenu več kot podvojila (na 9 %), predvsem zaradi visoke rasti v nastanitvenih dejavnostih (18 %).
 

Realni izvoz in uvoz blaga sta se oktobra tekoče zmanjšala, v prvih desetih mesecih pa sta bila večja kot v enakem lanskem obdobju. Izvoz blaga se je tekoče zmanjšal tretji mesec zapored, ob nizkem razpoloženju v industriji v naših glavnih partnericah je upadel zlasti izvoz v države EU (desez.). Močno se je zmanjšal izvoz cestnih vozil, na najnižjo raven po koncu leta 2022. Manjši je bil tudi izvoz nekaterih drugih glavnih skupin proizvodov (npr. kovine in kovinski izdelki, farmacija, drugi kemijski proizvodi). Še močneje od izvoza se je oktobra zmanjšal uvoz, predvsem proizvodov za vmesno potrošnjo (desez.).
V prvih desetih mesecih je bil skupni izvoz blaga medletno večji za 3,3 %, uvoz pa za 3,2 %. Medletna rast izvoza je bila povezana zlasti z državami EU. (EU 3,6 %, izven EU 2,1 %), rast uvoza pa je bila izrazitejša iz držav izven EU (EU 1,7 %, izven EU 5,4 %). 
Razpoloženje v izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih in njihova izvozna pričakovanja so tudi novembra ostali na zelo nizki ravni.

Izvoz storitev se je oktobra tekoče in medletno povečal, uvoz pa zmanjšal. K tekočemu povečanju realnega izvoza storitev je oktobra največ prispeval izvoz ostalih poslovnih storitev (ki mesečno sicer precej nihajo) in IKT storitev, izvoz s turizmom povezanih storitev pa je ostal na ravni iz predhodnih mesecev. Po septembrskem povečanju se je znova nekoliko zmanjšal izvoz transportnih storitev. Pri uvozu se je v primerjavi s predhodnim mesecem zmanjšala večina glavnih skupin storitev, nekoliko se je povečal le uvoz s turizmom povezanih storitev (desez.).
V prvih desetih mesecih je bil izvoz storitev medletno manjši, a se je upad v zadnjih mesecih zmanjšal. Opazno manjši kot v enakem obdobju lani je bil zlasti izvoz gradbenih, nekoliko manjša pa sta bila tudi izvoza transportnih in s turizmom povezanih storitev. Uvoz storitev v tem obdobju je ostal večji kot pred letom.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je, po nadaljnjem skrčenju v tretjem četrtletju, oktobra povečala (desez.); v desetih mesecih je bila medletno večja za 1,2 % (del. dnem prilagojeno). Po skrčenju v tretjem četrtletju se je najmočneje okrepila proizvodnja v visoko in nizko tehnološko zahtevnih panogah. Še se je povečala v srednje nizko tehnološko zahtevnih, v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah pa se je po stagnaciji v tretjem četrtletju skrčila (vse desez.). V večini panog je bila proizvodnja oktobra medletno večja. V prvih desetih mesecih je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti v primerjavi z enakim lanskim obdobjem v povprečju večja za 1,2 % (del. dnem prilagojeno). Višja rast kot v povprečju predelovalnih dejavnosti je bila v večini energetsko intenzivnih panog (z izjemo z gradbeništvom povezane proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov) in v proizvodnji električnih naprav. V ostalih srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah (proizvodnja drugih strojev in naprav, proizvodnji vozil in plovil) je bila manjša kot pred letom (za okoli 2,3 %). Najbolj je za lanskimi ravnmi (za več kot desetino) zaostala proizvodnja v nizko tehnološko zahtevnih lesni in pohištveni industriji ter usnjarstvu.

Gradbena aktivnost je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del oktobra ostala na nižji ravni kot lani. Po lanski intenzivni rasti gradbene aktivnosti se vrednost opravljenih del letos močno znižuje. Oktobra je bila za 13 % nižja kot pred letom, v prvih desetih mesecih skupaj pa za 11 %. V tej primerjavi se je aktivnost najbolj znižala v gradnji inženirskih objektov (za 14 %) in v gradnji stavb (za 13 %), najmanj pa v specializiranih gradbenih delih (za 6 %). 
Nižja aktivnost je med drugim povezana z investicijsko aktivnostjo države. Investicijski odhodki po konsolidirani bilanci javnega financiranja so bili v prvih desetih mesecih letos manjši za 6 %, odhodki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki so po naši oceni najbolj povezani z gradbeno aktivnostjo, pa za kar 23 %.

Realni prihodek v vseh trgovskih panogah se je v tretjem četrtletju povečal in bil večji tudi medletno. V trgovini z motornimi vozili se je po zmanjšanju v prvi polovici leta v tretjem četrtletju tekoče močneje okrepil in bil v devetih mesecih medletno večji za 8 %. Nadaljevala se je rast prodaje v trgovini na debelo, ki je bila v povprečju leta medletno večja za 2 %. Po stagnaciji v prvi polovici leta se je v tretjem četrtletju povečala tudi prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki ter v trgovini na drobno z neživili, ki je bila v obeh panogah v povprečju devetih mesecev medletno večja za 1 %. Med neživili je po visokih rasteh v letih 2021 in 2022 letos že drugo leto zapored manjša prodaja farmacevtskih in medicinskih izdelkov, za dobro desetino pa je bila v devetih mesecih medletno večja prodaja gospodinjskih in avdio ter video naprav. Po predhodnih podatkih SURS se je oktobra nadaljevala tekoča rast prodaje v trgovini z motornimi vozili in v trgovini na drobno z živili, prodaja v trgovini na drobno z neživili pa se je zmanjšala.

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim zmanjšal (za 0,3 %, desez.), medletno pa je ostal večji (za 1,6 %). Upad je bil največji v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, zaradi zmanjševanja v  telekomunikacijskih in računalniških storitvah. Zmanjševanje prihodka se je nadaljevalo tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih, a je bila intenzivnost zmanjševanja znatno šibkejša kot v preteklem četrtletju. Tudi v drugih poslovnih dejavnostih se je prihodek zmanjšal, ob nadaljevanju negativnih trendov v zaposlovalnih in potovalnih agencijah. V gostinstvu pa se je po stagnaciji v prvi polovici leta prihodek v tretjem četrtletju močneje povečal, predvsem zaradi rasti v nastanitvenih dejavnostih ob okrepljenem številu prenočitev tujih turistov. Po daljšem obdobju krčenja se je povečal tudi prihodek v dejavnosti prometa in skladiščenja. V prvih devetih mesecih je bil realni prihodek medletno manjši v prometu in skladiščenju ter strokovno-tehničnih dejavnostih.

Razpoložljivi podatki nakazujejo medletno večjo potrošnjo gospodinjstev v začetku zadnjega četrtletja. Nadaljevala se je rast prodaje osebnih avtov, saj je bil prihodek v trgovini z motornimi vozili oktobra medletno večji za 13 %. Medletno večje je bilo oktobra tudi trošenje za živila, pijače ter tobačne izdelke (prihodek je bil realno večji za 4 %) in za neživila (prihodek je bil večji za 2 %). Medletno večje je bilo tudi trošenje za turistične storitve doma in v tujini.

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je novembra glede na oktober zvišala in ostala višja kot pred letom. K mesečnemu izboljšanju so prispevale višje vrednosti vseh kazalnikov zaupanja, razen pri potrošnikih. Ta se po več kot enoletnem izboljševanju od septembra znova znižuje, novembra so se poslabšala zlasti pričakovanja potrošnikov glede večjih nakupov. V primerjavi z novembrom lani je bil kazalnik zaupanja nižji le v gradbeništvu. Vrednost kazalnika gospodarske klime ostaja že skoraj dve leti pod dolgoletnim povprečjem, k čemur prispeva predvsem nizka vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih.

Septembra se je nadaljevala stagnacija števila delovno aktivnih oseb (desezonirano). Njihovo število od druge polovice lanskega leta (z izjemo metodološkega vpliva v začetku leta) ostaja na podobni ravni, gibanja po skupinah dejavnosti pa se razlikujejo. V javnih storitvah se je rast števila delovno aktivnih septembra nadaljevala, najbolj izrazito v zdravstvu in izobraževanju. Delovno aktivnih je več tudi v gradbeništvu, v katerem je kljub nižji aktivnosti še vedno prisotno pomanjkanje usposobljenih delavcev. V predelovalnih dejavnostih se število delovno aktivnih od sredine lanskega leta počasi zmanjšuje, v tržnih storitvah pa od lanskega oktobra stagnira. Medletna rast skupnega števila delovno aktivnih je bila septembra (1,2 %) podobna kot v prejšnjih mesecih. Med delovno aktivnimi se še naprej povečuje število tujih državljanov, število državljanov Slovenije pa se zelo počasi zmanjšuje. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil septembra 15,9-odstoten, tj. za 1,2 o. t. večji kot pred letom. Po dejavnostih so v deležu tujih državljanov izstopali gradbeništvo (50 %), promet in skladiščenje (34 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (28 %). 

Število brezposelnih je novembra (ob izločitvi sezonskih vplivov) ostalo podobno kot prejšnje mesece. Po originalnih podatkih pa je bilo konec novembra brezposelnih 45.709 oseb, kar je 0,5 % več kot konec oktobra. Medletno je bilo število brezposelnih novembra nižje za 3,1 %, kar je manjši upad kot v prejšnjih mesecih. To je predvsem posledica medletno večjega priliva v brezposelnost zaradi presežnih delavcev in stečajev v zadnjih dveh mesecih (v tretjem četrtletju zaradi medletno večjega priliva iskalcev prve zaposlitve). Ob še vedno prisotnem pomanjkanju delovne sile in upokojevanju starejših brezposelnih je bilo konec novembra medletno za 12,2 % manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom) in za 9,6 % manj brezposelnih, starejših od 55 let. Število brezposelnih mladih (15–29 let) pa se je medletno drugi mesec zapored malenkost povečalo. 

Po anketnih podatkih je število delovno aktivnih v tretjem četrtletju medletno ostalo podobno, večje pa je bilo število brezposelnih, večji je bil zlasti priliv mladih iz neaktivnosti (šolanja) na trg dela. Med delovno aktivnimi se je sicer medletno zmanjšalo število zaposlenih v delovnem razmerju, večji pa je bil obseg drugih oblik dela, zlasti samozaposlenih in pomagajočih družinskih članov, kar je ohranilo skupno število delovno aktivnih na podobni ravni kot v enakem obdobju lani. Število brezposelnih, ki se je povečalo drugo četrtletje zapored, pa je bilo medletno večje. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil višji zlasti priliv mladih iz šolanja na trg dela, ob skromni rasti gospodarske aktivnosti in nekoliko manjšem povpraševanju po delu. Anketna stopnja brezposelnosti je bila tako v tretjem četrtletju (4,4 %) medletno višja za 0,5 o. t.

Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila septembra razmeroma visoka (5,5 %). V javnem sektorju se je rast še nekoliko okrepila (4 %), kar je poleg junijskega povečanja vrednosti plačnih razredov tudi posledica razmeroma nizke lanske osnove. V zasebnem sektorju je bila medletna realna rast septembra (6,3 %) višja kot v povprečju prvih osmih mesecev, kar je povezano predvsem z nižjo medletno inflacijo ob še vedno prisotnih pritiskih na (nominalno) rast plač zaradi pomanjkanja delovne sile. Nominalno je bila skupna povprečna bruto plača v prvih devetih mesecih medletno višja za 6,5 %, in sicer v zasebnem sektorju za 7,6 %, v javnem pa za 4,3 %, kar je pri obeh manj kot v enakem obdobju lani.

Medletna inflacija se je po oktobrskem nihaju navzdol novembra zvišala (na 1,7 %). K pričakovanemu zvišanju je pomembno prispevala osnova zaradi celotne oprostitve plačila prispevka za OVE in SPTE novembra lani. Poleg tega se je novembra letos cena elektrike zaradi prehoda v visoko sezono pri obračunu omrežnine mesečno povišala za 16,8 %, medletno pa za 11,2 % (oktobra je bila medletno nižja za 22,7 %). Cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo so bile tako novembra medletno nekoliko višje (za 0,1 %, oktobra so bile medletno nižje za 8,6 %), prispevek k medletni inflaciji pa se je povečal za 1,1 o. t. K višji inflaciji so novembra prispevale tudi cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile ob mesečni podražitvi (za 0,8 %) medletno višje za 2,3 %, ter dražji naftni derivati. Povišala se je tudi medletna rast cen poltrajnega blaga (na 3 %), ob ponovno nekoliko izrazitejši sezonski rasti cen obleke in obutve. Cene trajnega blaga pa so bile še naprej medletno za okoli 1 % nižje. Medletna rast cen storitev se je zmanjšala (na 2,8 %, oktobra 3,2 %), na kar je po naši oceni vplivalo umirjanje rasti cen v skupinah komunikacije ter rekreacija in kultura. Medletna inflacija, merjena s HICP, je novembra v Sloveniji znašala 1,6 %, v evrskem območju pa 2,3 %. 

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so bile tudi oktobra medletno nižje, in sicer za 1,3 %. K nižjim cenam so prispevale predvsem pocenitve energentov (mesečno –6,2 %, medletno –15 %) in surovin (mesečno –0,3 %, medletno –1,3 %). Cene proizvodov za investicije se ohranjajo na podobni ravni kot lani (0,1 %), medletna rast cen proizvodov blaga za široko porabo pa se že od julija ohranja okoli 1 %. Od tega se je netrajno blago podražilo za 1,9 %, trajno pa pocenilo za 2,1 %. Cene na domačem trgu so se oktobra medletno znižale za 2,4 %, na tujih trgih pa je bil padec manj izrazit (–0,2 %).

Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem je bil oktobra medletno večji za 4,6 %. K rasti je največ (3,1 o. t.) prispeval za skoraj tri četrtine večji obseg kreditov NFI, ki se je samo septembra na mesečni ravni povečal za skoraj 60 %. Podobno je k rasti prispevalo kreditiranje gospodinjstev, ki se od sredine leta ohranja okoli doseženih ravni (nekoliko pod 6 %). Visoka medletna rast potrošniških posojil se počasi umirja, rast stanovanjskih posojil pa se postopoma zvišuje, vendar ostaja s 3,4 % razmeroma umirjena. Razdolževanje nefinančnih družb se je oktobra nadaljevalo, njihov obseg posojil pri domačih bankah se je v zadnjih 12 mesecih znižal za 4,3 %, oz. za skoraj 470 mio EUR. Medletna rast vlog nebančnih sektorjev se giblje okoli 2 %, po podobni stopnji rastejo tudi vloge gospodinjstev. Ob ugodnih gibanjih na kapitalskih trgih in razmeroma nizkih depozitnih obrestnih merah se krepijo naložbe v vzajemne sklade. Naložbe v sklade domačih upravljavcev so v desetih mesecih letos beležile neto prilive v višini skoraj 430 mio EUR. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev se od lanskega aprila ohranja pri 1 %.

Tekoči račun plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih (do oktobra) znatno večji kot v enakem predhodnem obdobju (za 1,1 mrd) in je znašal 3,4 mrd EUR (5,1 % ocenjenega BDP). Največ je k večjemu presežku prispeval saldo blagovne menjave, saj se je uvoz blaga zmanjšal, izvoz blaga pa je stagniral. Povečal se je tudi storitveni presežek, zlasti v menjavi ostalih storitev (največ storitve raziskav in razvoja ter tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve). K izboljšanju salda tekočega računa so prispevali tudi primarni in sekundarni dohodki. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno manjši predvsem zaradi manjših neto odlivov dividend in dobičkov ter večjih neto prejetih obresti iz tujine, primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa zaradi več prejetih transferjev državnega sektorja iz proračuna EU in manj plačanih transferjev zasebnega sektorja v tujino.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil s 483,1 mio EUR v prvih desetih mesecih letos za približno polovico nižji kot v enakem obdobju lani (−846,6 mio EUR). Prihodki so bili v desetih mesecih medletno višji za 10,6 %. Najvišja rast je bila pri prihodkih iz DDPO, predvsem zaradi večjih doplačil davka pri letošnjem poračunu in povišane stopnje davka, ter pri nedavčnih prihodkih (udeležba na dobičku in dohodki iz premoženja ter drugi nedavčni prihodki). Rast je bila visoka tudi pri prihodkih iz dohodnine in, zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, pri prihodkih iz socialnih prispevkov, ki so tudi prispevali glavnino rasti javnofinančnih prihodkov. Rast prihodkov iz DDV se je nekoliko upočasnila, prihodki iz trošarin pa so kljub povišanim trošarinam na določene energente ter tobačne izdelke stagnirali, in sicer zaradi upada količin prodanih energentov. Medletno nižja so bila prejeta sredstva iz EU. Odhodki so bili v desetih mesecih medletno višji za 8,4 %. Glavnina rasti je izhajala iz transferjev posameznikom in gospodinjstvom, večinoma zaradi visoke redne letne uskladitve pokojnin ter vplačil v proračunske sklade. Opazneje so k rasti javnofinančnih odhodkov prispevali tudi izdatki za blago in storitve ter izdatki za plače in drugi prejemki iz dela. Odhodki za investicije so bili medletno nižji. Od avgusta 2023 do konca oktobra 2024 je bilo iz državnega proračuna za odpravo posledic poplav in plazov izplačanih 904,6 mio EUR, od tega v prvih desetih mesecih letos 316,5 mio EUR, v tem času največ za tekoče vzdrževanje na vodotokih in subvencije gospodarstvu.

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih desetih mesecih leta 2024 pozitiven (99,8 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 605,1 mio EUR (41,8 % v sprejetem proračunu načrtovanih prihodkov za leto 2024), vplačala pa 505,3 mio EUR (70,3 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih (35 % vseh povračil v državni proračun, 57,6 % pričakovanih povračil v letu 2024) so imela sredstva za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike ter ostala prejeta sredstva iz proračuna EU, kar je povezano z izplačilom tretjega zahtevka za plačilo sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost (33,1 % vseh povračil v državni proračun, 56,1 % pričakovanih povračil v letu 2024). Za sredstva iz kohezijskega sklada je bilo v državni proračun povrnjeno 16,7 % vseh povračil (100,4 % pričakovanih povračil v letu 2024), za sredstva iz strukturnih skladov pa 13,1 % vseh povračil (26,5 % pričakovanih povračil v letu 2024). Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (50,7 % vseh vplačil). 

Po podatkih MKRR je bilo v okviru Programa evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021−2027 (od januarja 2021 do konca oktobra 2024) izvedenih izplačil iz državnega proračuna v skupni vrednosti 53,4 mio EUR (EU del), kar je 2 % razpoložljivih sredstev.