BDP se je v tretjem letošnjem četrtletju tekoče povečal za 0,3 % (desez.), medletno pa je bil višji za 1,4 %. Medletna rast se je glede na drugo letošnje četrtletje okrepila predvsem zaradi višje izvozne aktivnosti. Izvoz blaga in storitev se je po medletnem znižanju v prvem polletju tokrat medletno povečal za 8,4 %, kar pripisujemo predvsem nizki lanski osnovi in večjemu številu delovnih dni v tretjem četrtletju letos. Rast izvoza je bila višja od rasti uvoza (6,5 %), kar je vplivalo na pozitiven prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP (1,9 o. t.). Nadaljevala se je solidna rast trošenja gospodinjstev (1,9 %), rast državne potrošnje je ostala visoka (9,1 %). Nasprotno pa se je upad investicij v osnovna sredstva močno poglobil (–8,2 %).

Septembra je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno višja. Ob enakem številu delovnih dni je bila industrijska poraba septembra medletno višja za 2,3 %, kar pripisujemo tudi učinku nizke lanske osnove kot posledice poplav in njihovega vpliva na proizvodne procese nekaterih podjetij. Poraba malih poslovnih odjemalcev je bila septembra medletno nižja za 1,4 %, poraba gospodinjstev pa prav za toliko višja.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila oktobra, po upadu v septembru, medletno večja za 2 %. Medletna rast skupne prodaje je bila predvsem posledica 2-odstotne rasti prodaje v trgovini, kjer je bilo izdanih za več kot tri četrtine skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Prodaja v trgovini na drobno je bila po septembrskem upadu medletno večja za 4 % (v povprečju prvih osmih mesecev pa 6 %). Nadaljevala se je medletna rast v trgovini z motornimi vozili (7 %), prodaja v trgovini na debelo pa je ostala nižja kot lani (–6 %). Po umiritvi rasti v septembru, ki je bila povezana tudi s slabšim vremenom, se je oktobra podvojila rast prodaje v gostinstvu (na 4 %), kar pa je bilo precej manj kot v povprečju prvih osmih mesecev (9 %). Rast prodaje v nekaterih kulturnih, razvedrilnih ter športnih storitvah in igrah na srečo pa je ostala podobna kot prejšnji mesec (4 %) in precej nižja kot v povprečju prvih osmih mesecev (11 %).

Realni izvoz blaga se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim povečal, uvoz pa upadel (desez.); medletno sta bila oba precej višja. Ob večjih mesečnih nihanjih je k četrtletnemu povečanju izvoza (2,6 %) pomembno prispevalo povečanje menjave z Nemčijo in državami izven EU. Zlasti se je povečal izvoz proizvodov za vmesno potrošnjo (npr. kemija, kovine in kovinski proizvodi) ter nekaterih proizvodov iz skupine stroji in naprave. Več četrtletij se opazno povečuje izvoz farmacevtskih proizvodov (brez oplemenitenja blaga), ki je bil v tretjem četrtletju za okoli 30 % večji kot v enakem obdobju lani. Opazneje pa se je zmanjšal izvoz v Francijo, kar pripisujemo predvsem zmanjšanju izvoza cestnih vozil. Pri uvozu (–2,3 %) se je tekoče zmanjšal uvoz proizvodov za vmesno potrošnjo in uvoz investicijskih proizvodov, uvoz proizvodov za široko potrošnjo pa je ostal podoben kot četrtletje prej (vse desez.). Medletno je bilo povečanje izvoza in uvoza v tretjem četrtletju precejšnje (10,1 % oz. 5,8 %), kar pripisujemo predvsem nizki lanski osnovi in večjemu številu delovnih dni v tretjem četrtletju letos. 
V začetku zadnjega četrtletja letos je razpoloženje v izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih v Sloveniji ostalo nizko. Podobno kot v predhodnih četrtletjih podjetja navajajo, da so glavni omejitveni dejavniki za poslovanje povezani z negotovimi gospodarskimi razmerami, nizkim domačim in tujim povpraševanjem ter pomanjkanjem usposobljene delovne sile.

Izvoz in uvoz storitev sta se v tretjem četrtletju tekoče povečala, a sta bila v prvih devetih mesecih medletno manjša. Izvoz storitev se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečal, kar je bilo povezano predvsem z večjim izvozom s turizmom povezanih storitev (ugoden je bil zlasti avgustovski podatek), ostalih poslovnih in IKT storitev (desez.). Vse omenjene skupine storitev so bile v tretjem četrtletju tudi medletno višje. Izvoz transportnih storitev je ostal na ravni predhodnega četrtletja. Nadalje pa se je zmanjšal izvoz gradbenih storitev, ki je bil za okoli 15 % manjši kot pred letom. Pri uvozu je k četrtletni rasti največ prispeval uvoz transportnih storitev, večji je bil tudi uvoz gradbenih storitev, oba pa sta bila na najvišji ravni v zadnjem letu (desez.).
V povprečju prvih devetih mesecev je je bil izvoz storitev medletno nižji, uvoz pa nekoliko višji. K upadu izvoza je pomembno prispevalo zmanjšanje menjave transportnih, ostalih poslovnih in gradbenih storitev. Zaradi precejšnjega upada v drugem in začetku tretjega četrtletja je bil v tem obdobju medletno nekoliko manjši tudi izvoz s turizmom povezanih storitev, njihov uvoz pa je bil medletno večji. 

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v tretjem četrtletju (kljub septembrski okrepitvi) nadalje zmanjšala (desez.), a je bila za 3,0 % večja kot v tretjem četrtletju lani (del. dnem prilagojeno). V povprečju tretjega četrtletja se je proizvodnja tekoče zmanjšala v nizko tehnološko zahtevnih panogah, v ostalih skupinah pa je bila večja ali podobna kot četrtletje prej (desez.). Medletno je bila večja v srednje tehnološko zahtevnih panogah, v nizko in visoko tehnološko zahtevnih pa podobna kot pred letom. V prvih devetih mesecih je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti za 0,7 % večja kot pred letom. Po lanskem skrčenju je bila večja proizvodnja večine energetsko intenzivnih panog, z izjemo proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov (v povezavi s skromno aktivnostjo v gradbeništvu). Vse energetsko intenzivne panoge še zaostajajo za ravnmi pred energetsko krizo, najbolj papirna industrija, kjer je proizvodnja več kot petino manjša kot v začetku leta 2021. Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic pa je ostala manjša kot pred letom. 

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del v tretjem četrtletju nadalje znižala in bila še naprej znatno nižja kot lani. Po lanski intenzivni rasti gradbene aktivnosti se vrednost opravljenih del letos močno znižuje. Vrednost opravljenih gradbenih del je bila septembra za 18 % nižja kot lani septembra, v prvih devetih mesecih skupaj pa je bila nižja za 10 %. V tej primerjavi se je aktivnost najbolj znižala v gradnji inženirskih objektov (za 14 %) in v gradnji stavb (za 13 %), najmanj pa v specializiranih gradbenih delih (za 6 %). 
Nižja aktivnost je (med drugim) povezana z investicijsko aktivnostjo države. Investicijski odhodki (po konsolidirani bilanci javnega financiranja) so bili v prvih devetih mesecih letošnjega leta sicer za 6 % nižji kot v primerljivem obdobju lani. A odhodki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki so po naši oceni najbolj povezani z gradbeno aktivnostjo, so bili nižji za kar 27 %. 

Realni prihodek večine trgovskih panog se je avgusta povečal in bil večji tudi medletno. V trgovini z motornimi vozili se je prihodek avgusta povečal tretji mesec zapored in bil v osmih mesecih medletno večji za 8 %. Po stagnaciji v prvi polovici leta se je drugič zapored povečala tudi prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki (v osmih mesecih je bila medletno večja za 2 %) in prodaja v trgovini na drobno z neživili (v povprečju leta je bila podobna kot lani). Med neživili je po visokih rasteh v letih 2021 in 2022 letos že drugo leto zapored medletno manjša prodaja farmacevtskih in medicinskih izdelkov, za desetino pa je bila v osmih mesecih medletno večja prodaja gospodinjskih ter avdio in video naprav. Po dvomesečni rasti se je nekoliko zmanjšala prodaja v trgovini na debelo (v povprečju leta pa bila medletno večja za 2 %). Po predhodnih podatkih SURS se je prodaja septembra zmanjšala v trgovini z motornimi vozili in v trgovini na drobno z živili in neživili.

Realni prihodek tržnih storitev se je avgusta še nekoliko povečal, večji je ostal tudi medletno (za 1,3 %). Skupni prihodek se je drugi mesec zapored tekoče povečal, tokrat za 0,9 % (desez.). Rast je bila najvišja v drugih poslovnih dejavnostih, kjer se je prekinilo zmanjševanje prihodka v zaposlovalnih in potovalnih agencijah. Tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je prihodek ponovno povečal, izhajal je iz večje prodaje v obeh pomembnejših storitvah (telekomunikacijske in računalniške). Po stagnaciji v prvi polovici leta se je prihodek v gostinstvu povečal drugič zapored. Prihodek se je po visoki rasti v preteklem mesecu zmanjšal v strokovno-tehničnih dejavnostih, pa tudi v dejavnosti prometa in skladiščenja. Po treh mesecih rasti je upadel tudi v poslovanju z nepremičninami. V prvih osmih mesecih je bil realni prihodek medletno manjši le v prometu in skladiščenju.

V tretjem četrtletju je bila potrošnja gospodinjstev medletno realno večja za 1,9 %. Gospodinjstva so medletno več trošila za nakupe osebnih avtov in neživil (za 3,5 %). Medletno večje je bilo tudi trošenje za turistične storitve v tujini (nominalno za 4,7 %), pri tem je bilo število prenočitev Slovencev na Hrvaškem v tem obdobju medletno večje za 0,5 %. Prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačo in tobačnimi izdelki je bila podobna kot lani v tretjem četrtletju (+0,3 %). Medletno manj pa je bilo v tem obdobju prenočitev slovenskih državljanov doma (za 3,2 %). 
Vrednost davčno potrjenih računov (kot kazalnik prodaje) je bila v tretjem četrtletju medletno nominalno višja za 3 %, kar ob umirjanju rasti cen pomeni najvišjo četrtletno realno rast letos.

Oktobra se je vrednost kazalnika gospodarske klime v primerjavi s septembrom znižala, a je ostala višja kot oktobra lani. K ponovnemu padcu na mesečni ravni so prispevale nižje vrednosti vseh kazalnikov zaupanja z izjemo gradbeništva, katerega prispevek je bil nevtralen. V primerjavi z enakim mesecem lani pa so bile vrednosti kazalnikov višje pri potrošnikih, v predelovalnih in storitvenih dejavnostih, nižje pa v gradbeništvu in trgovini na drobno. Vrednost kazalnika gospodarske klime ostaja tako že približno dve leti nižja od dolgoletnega povprečja, od kazalnikov zaupanja sta nad dolgoletnim povprečjem le kazalnika v storitvenih dejavnostih in gradbeništvu.

Obseg cestnega blagovnega prometa se v drugem četrtletju 2024 ni spremenil, obseg železniškega pa se je še povečal. Pri enakem skupnem obsegu cestnih prevozov slovenskih prevoznikov se je ponovno okrepil prevoz po tujini, ki se je povečal za skoraj 4 %, prevozi, ki vsaj deloma potekajo po ozemlju Slovenije (izvoz, uvoz in notranji promet), pa so se zmanjšali. Obseg cestnega blagovnega prometa je bil medletno manjši za 5 %, v primerjavi z drugim četrtletjem 2019 pa za skoraj 14 %. Obseg prevoza po tujini se je v tej daljši časovni primerjavi skrčil kar za tretjino, kljub izboljšanju v prvih dveh letošnjih četrtletjih je bil njegov delež v skupnih prevozih (pod 45 %) za skoraj 6 o. t. manjši kot pred epidemijo covida. Železniški prevoz blaga, ki se je močneje povečal ob koncu lanskega leta, je letos najprej upadel, v drugem četrtletju 2024 pa se je spet povečal in bil tudi medletno višji za 5 %, glede na enako četrtletje 2019 pa je zaostajal za 4 %.

Število delovno aktivnih oseb se je avgusta malenkost povečalo (desez.); medletna rast (1,1 %) je bila nekoliko nižja kot v povprečju prvih sedmih mesecev. Tudi avgusta pa je ostala višja kot konec lanskega leta, saj je letošnji pospešek medletne rasti predvsem posledica spremenjene definicije delovno aktivnega prebivalstva v začetku leta, ki po novem vključuje tudi v tujino napotene delavce. Rast števila delovno aktivnih je bila tudi avgusta najvišja v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, na katero dodatno vpliva tudi omenjena sprememba definicije. Sicer je, podobno kot že zadnje leto, k medletni rasti skupnega števila delovno aktivnih prispevalo večje število tujih državljanov, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa je bilo manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil avgusta 15,8-odstoten, tj. za 1,2 o. t. večji kot pred letom. Po dejavnostih so v deležu tujih državljanov izstopali gradbeništvo (50 %), promet in skladiščenje (34 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (28 %).

Število brezposelnih je oktobra (ob izločitvi sezonskih vplivov) ostalo podobno kot prejšnji mesec. Po originalnih podatkih pa je bilo konec oktobra brezposelnih 45.463 oseb, kar je 3,7 % več kot konec septembra, a je to večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom prvih iskalcev zaposlitve v brezposelnost. Medletno je bilo število brezposelnih oktobra za 3,7 % nižje, kar je manjši upad kot v prejšnjih mesecih. Ob pomanjkanju delovne sile in upokojevanju starejših brezposelnih je bilo konec oktobra medletno za 12,7 % manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom) in za 9,9 % manj brezposelnih, starejših od 55 let.

Medletna realna rast povprečne bruto plače je avgusta ostala razmeroma visoka (4,9 %). V javnem sektorju je bila podobna (2,7 %) kot v prejšnjih dveh mesecih in višja kot v povprečju prvih petih mesecev, kar je povezano s povečanjem vrednosti plačnih razredov v juniju, skladno z dogovorom o delni uskladitvi plač z inflacijo. V zasebnem sektorju je bila medletna realna rast višja (5,9 %) kot v povprečju prvih sedmih mesecev, kar je povezano predvsem z nižjo medletno inflacijo ob še vedno velikih pritiskih na (nominalno) rast plač zaradi pomanjkanja delovne sile. Nominalno je bila skupna povprečna bruto plača v prvih osmih mesecih medletno višja za 6,5 %, in sicer v zasebnem sektorju za 7,7 %, v javnem pa za 4,3 %, kar je manj kot v enakem obdobju lani.

Umirjanje inflacije se je nadaljevalo tudi v oktobru, cene so ob mesečnem 0,5-odstotnem znižanju na medletni ravni ostale nespremenjene. K temu je tokrat v največji meri prispeval nov sistem obračuna omrežnine za električno energijo, zaradi katerega so bile cene električne energije na mesečni ravni za desetino nižje, medletno pa je bilo znižanje 22,7-odstotno. Cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo so bile oktobra tako medletno nižje za 8,6 %. Na medletni ravni so bile nižje tudi cene blaga in storitev v skupinah prevoz (–3,1 %) in komunikacije (–0,3 %). Medletna rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače se je gibala okoli doseženih ravni (1,4 %), prav tako tudi padec cen trajnega blaga (–1,2 %). Po izrazitejših sezonskih pocenitvah v juliju in avgustu so se drugič zapored sezonsko precej povišale cene v skupini obleka in obutev, zato se je rast cen poltrajnega blaga oktobra ponovno okrepila (2,1 %). Mesečne pocenitve počitnic v paketu ter tudi storitev v skupini restavracije in hoteli so prispevale, da se rast cen storitev še naprej postopoma umirja. Oktobra je bila medletno s 3,2 % najnižja po marcu 2022.

Medletni padec cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je septembra ob mesečno nespremenjenih cenah minimalno zmanjšal, na –0,9 %. K nižjim cenam v največji meri prispevajo za 8,4 % nižje cene energentov in za 1,4 % nižje cene v skupini surovin, a se zniževanje slednjih postopoma umirja (še v začetku leta so bile medletno nižje za 4,7 %). Prvič po juniju 2020 so bile medletno nižje tudi cene v skupini proizvodov za investicije (–0,1 %). Rast cen proizvodov za široko porabo pa se je ohranila okoli doseženih ravni (1,2 %). Cene na domačem trgu se na medletni ravni še naprej znižujejo (–2,1 %). Nižje so v vseh skupinah, razen pri proizvodih za široko porabo. Cene na tujih trgih pa so bile septembra prvič po avgustu 2023 medletno višje (za 0,2 %). Rast je bila predvsem posledica za 2 % višjih cen na trgih izven evrskega območja, cene v evrskem območju pa so bile medletno za 0,4 % nižje.

Medletna rast obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je septembra v primerjavi z avgustom skoraj potrojila in bila s 5,0 % najvišja po začetku leta 2023. Tako velik preskok v rasti je bil predvsem posledica visoke rasti kreditov NFI. Njihov obseg se je na mesečni ravni povišal za skoraj 60 % (725 mio EUR), medletno pa je bil višji za tri četrtine. Kreditiranje ostalih sektorjev ni bistveno odstopalo od gibanj v preteklih osmih mesecih letos. Še naprej se postopoma umirja medletno zniževanje kreditov nefinančnim družbam, ki so bili septembra nižji za 3,6 %. Rast kreditov gospodinjstvom pa se je v zadnjih mesecih ustalila nekoliko pod 6 %. Visoka ostaja medletna rast potrošniških posojil (15 % septembra), ki se sicer zelo postopoma umirja, rast stanovanjskih kreditov pa se je ponovno nekoliko okrepila in bila 3-odstotna. Medletna rast vlog nebančnih sektorjev se ob več kot 40-odstotnem znižanju vlog NFI ohranja nad 2 %. Po podobni stopnji naraščajo tudi vloge gospodinjstev, ki so se v devetih mesecih letos okrepile za 483,0 mio EUR, kar je najmanj po letu 2015. Ocenjujemo, da je to tudi posledica razmeroma nizkih depozitnih obrestnih mer, ki zaostajajo tudi za evrskem povprečjem. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev se od lanskega aprila ohranja na ravni 1 %. 

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v tretjem četrtletju medletno višji za 691 mio EUR. K temu je največ prispeval saldo blagovne menjave (497 mio EUR). Realni izvoz blaga se je medletno povečal bolj kot uvoz, pogoji menjave pa so se znova izboljšali. Ocenjujemo, da so k medletni spremembi blagovnega salda v tretjem četrtletju količinska gibanja prispevala 271 mio EUR, pogoji menjave pa 226 mio EUR. Tudi storitveni presežek je bil medletno večji zaradi večjega presežka v menjavi tehničnih, s trgovino povezanih storitev; poleg tega je bil višji še presežek v menjavi potovanj in transporta. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil v tretjem četrtletju medletno manjši. Na to so vplivali predvsem manjši neto odlivi dividend in dobička ter večje neto prejete obresti na finančne naložbe domačih poslovnih bank v tuje dolžniške vrednostne papirje. Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je ostal približno enak. Dvanajstmesečni saldo tekočega računa plačilne bilance je septembra izkazoval presežek v vrednosti 3,2 mrd EUR (4,8 % ocenjenega BDP).

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v letošnjem tretjem četrtletju, tako kot že v prvem polletju, medletno nižji. V tretjem četrtletju je znašal 160,2 mio EUR, v enakem lanskem obdobju 384,5 mio EUR, v devetmesečnem obdobju pa se je medletno prepolovil na 432,7 mio EUR. Prihodki so bili v tretjem četrtletju medletno višji za 10,3 %, kar je manj kot v drugem (14,2 %), na kar je vplivala upočasnjena rast prihodkov iz DDV in medletno znižanje prejetih sredstev iz EU ter nižja rast prihodkov iz DDPO, ki sicer v treh četrtletjih ostaja precej višja kot lani zaradi povišane stopnje davka in večjih doplačil davka pri letošnjem poračunu. Okrepila pa se je rast nedavčnih prihodkov (udeležba na dobičku in dohodki iz premoženja), prihodkov iz trošarin, zlasti zaradi povišanih trošarin na določene energente ter tobačne izdelke. Podobno kot v predhodnih četrtletjih je tudi v tretjem ostala visoka rast prihodkov iz socialnih prispevkov, zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, in prihodkov iz dohodnine, kar poleg razmer na trgu dela izhaja tudi iz letošnjega neusklajevanja dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo. Odhodki so bili v tretjem četrtletju medletno višji za 6,2 %, kar je manj kot v drugem (10,1 %), na upočasnitev rasti pa je najbolj vplivalo močnejše medletno znižanje subvencij, odhodkov za investicije, obresti ter izdatkov za blago in storitve. Ohranila pa se je visoka rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom, večinoma zaradi visoke redne letne uskladitve pokojnin v začetku leta. V zadnjih dveh četrtletjih ponovno medletno naraščajo tudi izdatki za boleznine, ki so se lani znižali. Na dinamiko rasti izdatkov za plače in drugih prejemkov iz dela letos po četrtletjih vpliva spremenjen datum izplačila regresa (letos v prvem, sicer v drugem četrtletju), v devetmesečnem obdobju pa je bila rast teh izdatkov precej nižja kot v enakem obdobju lani.

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih devetih mesecih leta 2024 pozitiven (42,2 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 498,1 mio EUR (34,4 % v sprejetem proračunu načrtovanih prihodkov za leto 2024), vplačala pa 455,9 mio EUR (63,4 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih (41,5 % vseh povračil v državni proračun, 56,2 % pričakovanih povračil v letu 2024) so imela sredstva za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike ter sredstva iz kohezijskega sklada (20,3 % vseh povračil v državni proračun, 100,4 % pričakovanih povračil v letu 2024). Za sredstva iz strukturnih skladov je bilo v državni proračun povrnjeno 15,8 % vseh povračil (26,4 % pričakovanih povračil v letu 2024). Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (50,2 % vseh vplačil). 

Po podatkih MKRR je bilo v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (od januarja 2014 do konca septembra 2024) izvedenih izplačil iz državnega proračuna v skupni vrednosti 3,55 mrd EUR (EU del), kar je 106 % razpoložljivih sredstev. V okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 (od januarja 2021 do konca septembra 2024) pa je bilo izvedenih izplačil iz državnega proračuna v skupni vrednosti 48,3 mio EUR (EU del), kar je 2 % razpoložljivih sredstev.