Rast aktivnosti večine dejavnosti iz prvega četrtletja se aprila oz. maja ni nadaljevala, v prvih štirih oz. petih mesecih je sicer ostala višja kot pred letom. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je bila ob precejšnjih mesečnih nihanjih v prvih petih mesecih podobna kot v enakem obdobju lani (0,2 % večja). Blagovni izvoz, ki se je maja v primerjavi z aprilom tudi zmanjšal, je bil v prvih petih mesecih medletno večji (za 1,0 %) predvsem zaradi rasti izvoza v države EU. Medletno večji je bil tudi uvoz blaga (za 1,3 %), povečal se je predvsem uvoz iz držav izven EU. Aktivnost v gradbeništvu, ki se po visoki rasti v začetku lanskega leta ob mesečnih nihanjih postopoma znižuje, pa je bila v petih mesecih nižja kot pred letom. Realni prihodek v trgovini, ki se je aprila povečal, je v prvih štirih mesecih v vseh trgovinskih panogah presegel ravni izpred leta. Večji je ostal tudi realni prihodek storitvenih dejavnosti (z izjemo prometa in skladiščenja), ki pa se je aprila v povprečju nekoliko zmanjšal. 

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila junija medletno nižja tudi zaradi manj delovnih dni. Ob treh delovnih dneh manj je bila industrijska poraba junija medletno nižja za 4,5 %, poraba malih poslovnih odjemalcev pa za 5,6 %. Medletni padec porabe gospodinjstev (za 1,2 %) je bil manjši kot v preteklih mesecih. Junija lani se je namreč iztekel ukrep znižane stopnje DDV na nekatere energente, kar je tedaj vplivalo na manjšo porabo gospodinjstev. Zato je bil letos junija medletni učinek osnove manjši kot v preteklih mesecih.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila junija, ob treh delovnih dneh manj kot lani, medletno nižja za 3 %, skupaj v drugem četrtletju pa višja za 2 %. Prodaja je bila junija medletno nižja prvič letos, kar je bila posledica 4-odstotnega medletnega upada prodaje v trgovini, kjer je bilo izdanih za tri četrtine skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Prodaja v trgovini na debelo je bila medletno nižja za 12 %, v trgovini z motornimi vozili za 8 %, v trgovini na drobno pa je bila podobna kot junija lani. Precej se je umirila tudi medletna rast prodaje v gostinstvu in nekaterih kulturnih, razvedrilnih ter športnih storitvah in igrah na srečo (skupaj je bila v gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih 4-odstotna, v povprečju preteklih petih mesecev pa 10-odstotna). 

Realni blagovni izvoz in uvoz sta se maja tekoče zmanjšala, a sta bila v prvih petih mesecih medletno večja; razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih ostaja na zelo nizki ravni. Realni izvoz se je maja zmanjšal za 3,5 %, k temu je prispeval manjši izvoz v države EU (–4,7 %), zlasti v nekatere naše glavne trgovinske partnerice (Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Francijo). Tekoče je bil izvoz manjši v večini glavnih skupin proizvodov, najbolj pri osebnih vozilih. Uvoz se je zmanjšal za 5,7 %, manjši je bil tako uvoz iz držav EU kot tudi izven. Opazneje sta se zmanjšala uvoz proizvodov za vmesno potrošnjo in uvoz investicijskih proizvodov (vse desez.). V povprečju prvih petih mesecev sta bila izvoz in uvoz blaga medletno večja (za 1,0 % oz. 1,3 %, orig. podatki). Pri izvozu je bil večji zlasti izvoz v države EU, na uvozni strani pa uvoz iz držav izven EU. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je junija poslabšalo, pričakovanja glede izvoznih naročil so se znižala na najnižjo raven letos.

Slovenski izvozni tržni delež na trgu EU se je v prvem četrtletju 2024 medletno nadalje okrepil (po prvih ocenah za 6,1 %) in se vrnil na raven izpred energetske krize. Po zmanjševanju v predhodnih dveh letih je slovenski izvozni tržni delež na trgu EU v letu 2023 okreval. Na začetku leta 2024 je gibanja zaznamoval zlasti medletni upad blagovnega uvoza EU, najbolj proizvodov s podpovprečnim deležem v sestavi slovenskega izvoza (npr. surovine). Ob močni medletni rasti slovenskega izvoza se je opazneje povečal tržni delež cestnih vozil, ki pa še naprej zaostaja za ravnmi izpred dveh let. Nadaljevala se je tudi rast tržnega deleža farmacevtskih izdelkov, električnih strojev in naprav ter večine energetsko intenzivnih skupin proizvodov (kemični izdelki, nekovinski mineralni izdelki in kovine, vključno s papirno industrijo, kjer je tržni delež več četrtletij upadal). Med večjimi trgovinskimi partnericami se je medletno tržni delež izraziteje povečal v Franciji in na Hrvaškem.

Storitvena menjava se je maja tekoče nekoliko zmanjšala, a je bila v prvih petih mesecih medletno večja. K zmanjšanju izvoza je največ prispeval nižji izvoz ostalih poslovnih storitev, ki mesečno precej niha, manjši je bil tudi izvoz gradbenih storitev. Izvoz transportnih storitev je ostal na ravni predhodnih mesecev, opazno pa se je povečal izvoz storitev, povezanih s turizmom. Pri uvozu je večina glavnih skupin storitev ostala na ravni predhodnih mesecev, nekoliko je upadel le uvoz storitev, povezanih s turizmom (desez.). Izvoz in uvoz storitev sta bila v prvih petih mesecih večja kot v enakem obdobju lani, k temu so prispevale zlasti visoke rasti menjave s turizmom povezanih storitev, IKT in gradbenih storitev. Menjava transportnih in ostalih poslovnih storitev ostajata opazno nižji kot pred letom.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti, ki se je po skrčenju v marcu aprila precej povečala, je maja znova opazneje padla. Ob enakem številu delovnih dni je bila medletno nižja kot maja lani. Ob močnejših nihanjih v zadnjih mesecih je raven proizvodnje maja ostala višja kot v povprečju lanskega leta. Precejšnja mesečna nihanja so prisotna v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti. Maja se je proizvodnja v vseh skrčila in zaostala za ravnmi izpred leta. V prvih petih mesecih je bila proizvodnja predelovalnih dejavnostih podobna kot v enakem obdobju lani (0,2 % večja). Nekoliko večja je bila le v povprečju srednje nizko tehnološko zahtevnih panog, kjer sta za lanskimi ravnmi zaostali energetsko intenzivna proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov ter dejavnost popravila in montaža strojev in naprav. Nižja kot pred letom je bila še proizvodnja drugih strojev in naprav, proizvodnja nekaterih tehnološko nizko zahtevnih panog (lesna in pohištvena industrija, usnjarstvo in proizvodnja tekstilij) ter nekoliko tudi energetsko intenzivna kemična industrija.

Gradbena aktivnost je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del maja ostala približno nespremenjena, a bila nižja kot maja lani. Po visoki rasti vrednosti opravljenih gradbenih del na začetku lanskega leta se je aktivnost ob mesečnih nihanjih postopno zniževala. Maja letos je bila tako za 7 % nižja kot maja lani. V tej primerjavi se je aktivnost najbolj znižala v gradnji inženirskih objektov (za 10 %), padci pa so bili tudi v gradnji stavb in v specializiranih gradbenih delih. 
Nižji obseg opravljenih gradbenih del je (med drugim) povezan z investicijsko aktivnostjo države. Investicijski odhodki (po konsolidirani bilanci javnega financiranja) so bili v prvih petih mesecih letos sicer nekoliko višji kot v primerljivem obdobju lani (nominalno za 3 %). Odhodki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije pa so bili nižji za kar 24 %.

Realni prihodek večine trgovskih panog se je aprila povečal in bil tudi medletno večji. Za dobro petino je bil aprila medletno večji prihodek v trgovini z motornimi vozili. Ta se je po lanskih visokih rasteh v prvem četrtletju sicer tekoče zmanjšal. V štirih mesecih je bil medletno večji za več kot desetino. Prodaja v trgovini na debelo je bila aprila medletno večja za dobro desetino, v štirih mesecih pa za 1 %. Medletno večji sta bili v štirih mesecih tudi prodaji v trgovini na drobno z neživili in z živili (za 1 % oz. 3 %). Po predhodnih podatkih SURS se je prodaja maja v večini panog zmanjšala in bila v trgovini na drobno z neživili tudi medletno manjša, v trgovini na drobno z živili ter v trgovini z motornimi vozili pa je ostala medletno večja.

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je aprila zmanjšal (za 0,6 %), medletno pa je bil realno večji (za 6,8 %). Prihodek se je glede na razmeroma visoko rast v marcu najbolj zmanjšal v strokovno-tehničnih dejavnostih ob poglobitvi upada v arhitekturno-projektantskih storitvah. Nekoliko manjši je bil upad prihodka v drugih poslovnih dejavnostih, kjer se je v zaposlovalnih storitvah še skrčil. Prihodek se je četrti mesec zapored zmanjšal tudi v gostinstvu. Tudi upad prihodka v poslovanju z nepremičninami je vplival na zmanjšanje skupnega prihodka tržnih storitev. Prihodek v dejavnosti prometa in skladiščenja pa se je ponovno nekoliko povečal, tokrat zlasti zaradi rasti v dejavnosti skladiščenja ter spremljajočih prometnih dejavnostih. V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je rast prihodka pospešila zaradi večje prodaje v telekomunikacijskih storitvah. V prvih štirih mesecih je bil realni prihodek medletno manjši le v prometu in skladiščenju.

Obseg cestnega blagovnega prometa se je v prvem četrtletju 2024 spet nekoliko povečal, obseg železniškega pa zmanjšal. Povečanje obsega cestnih prevozov slovenskih prevoznikov za 3 % je bilo povezano zlasti z rastjo prevoza po tujini, ki se je povečal za skoraj 9 %, medtem ko so se prevozi, ki vsaj deloma potekajo po ozemlju Slovenije (izvoz, uvoz in notranji promet), malenkost zmanjšali. Obseg cestnega blagovnega prometa je bil medletno manjši za 8 %, v primerjavi s prvim četrtletjem 2019 pa za več kot 1 %. Delež prevoza po tujini v skupnih prevozih (okoli 43 %) kljub rahlemu izboljšanju v prvem četrtletju še vedno za nekaj o. t. zaostaja za predkovidnim. Železniški prevoz blaga, ki se je močneje povečal ob koncu lanskega leta, je v prvem četrtletju 2024 upadel (za 6 %) in bil medletno nižji za 3 %, glede na enako četrtletje v letu 2019 pa za skoraj 18 %.

Razpoložljivi podatki nakazujejo medletno večjo potrošnjo gospodinjstev v začetku drugega četrtletja. Prodaja novih osebnih avtomobilov v uporabi fizičnih oseb je bila aprila medletno večja za 16 %, prihodek v trgovini z motornimi vozili v povprečju aprila in maja pa realno za desetino. Medletno večje je bilo aprila trošenje za turistične storitve v tujini (nominalno za 7 %), v povprečju aprila in maja pa tudi trošenje za neživila in živila, pijače ter tobačne izdelke (realno za 1 %). Nekoliko manjše kot pred letom je bilo v aprilu in maju skupaj število prenočitev slovenskih državljanov doma.

Medletna rast cen stanovanjskih nepremičnin se je v prvem četrtletju ob nadaljnjem upadu prometa še nekoliko umirila. Po lanski prepolovitvi rasti (na 7,2 % v povprečju) so bile cene v primerjavi s prvim četrtletjem leta 2023 višje za 6,3 %, v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem pa za 1,2 %. Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin, pri katerih je bilo število transakcij medletno manjše za skoraj četrtino in najmanjše po tretjem četrtletju leta 2013, so bile medletno višje za 6,9 %. Medletno višje so bile tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin (za 8,7 %), ki pa so bile v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem nižje za 7,6 %. Tudi število njihovih transakcij, ki sicer zavzemajo le manjši del vse prodaje (8 %), je medletno močno upadlo (za tretjino), potem ko je bilo (po revidiranih podatkih) v letu 2023 razmeroma visoko.

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je junija  nekoliko zvišala in ostala medletno višja. K izboljšanju v primerjavi z mesecem prej je prispevalo izboljšanje kazalnikov zaupanja v trgovini na drobno in med potrošniki, ki sta se od začetka leta najbolj izboljšala. Kazalnika zaupanja v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih sta se poslabšala, kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih pa je ostal nespremenjen. Z izjemo kazalnika zaupanja v gradbeništvu, ki se je od začetka leta najbolj poslabšal, so k medletno večji vrednosti kazalnika gospodarske klime junija prispevali vsi kazalniki zaupanja.

Finančni položaj gospodinjstev se je v povprečju drugega četrtletja tekoče nekoliko izboljšal, a ostal podoben kot v enakem obdobju lani. V primerjavi s predhodnim četrtletjem se je delež gospodinjstev s finančnimi težavami iz najnižjega dohodkovnega kvartilnega razreda še nekoliko zmanjšal (za 0,3 o. t., medletno za 0,6 o. t. na 11,9 %). K temu so po naši oceni med drugim prispevali dvig minimalne plače, nadaljnje postopno umirjanje inflacije in pozitivna gibanja na trgu dela (višja zaposlenost in plače). Medletno je bil nižji delež gospodinjstev s finančnimi težavami, ki so svoje finančne potrebe premoščala s porabo prihrankov, in višji delež gospodinjstev, ki so se zadolževala, na kar je vplivala tudi omilitev zahtev Banke Slovenije za pridobitev potrošniških posojil.

Aprila se je nadaljevala medletna rast števila delovno aktivnih. Ta je bila podobna (1,4-odstotna) kot v prvih treh mesecih in višja kot v zadnjih mesecih prejšnjega leta. Pospešek rasti v začetku leta je bil predvsem posledica spremenjene definicije delovno aktivnega prebivalstva, ki po novem vključuje tudi v tujino napotene delavce. Rast delovno aktivnih je bila tudi aprila najvišja v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile. K medletno večjemu skupnemu številu delovno aktivnih je aprila prispevalo večje število tujih državljanov, število delovno aktivnih državljanov Slovenije je bilo malenkost manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil aprila 15,7-odstoten, tj. za 1,4 o. t. večji kot pred letom. Po dejavnostih so glede deleža tujih državljanov izstopale gradbeništvo (50 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (29 %).

Mesečni upad števila registrirano brezposelnih po sezonsko prilagojenih podatkih je bil junija (0,3 %) nekoliko manjši kot v prejšnjih mesecih. Po originalnih podatkih je bilo konec junija brezposelnih 43.369 oseb, kar je 6,1 % manj kot pred letom. Ob pomanjkanju delovne sile je bilo konec junija medletno za 13,9 % manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom) in za 9,1 % manj brezposelnih, starejših od 50 let. V prvem polletju je vsak mesec v neaktivnost in upokojitev odšlo nekoliko več kot odstotek vseh brezposelnih, kar tudi prispeva k zmanjševanju brezposelnosti.

Pri izračunu podatkov o plačah se od aprila uporablja nov podatkovni vir; medletna realna rast povprečne bruto plače je bila nekoliko višja (3,4 %) kot marca. Ob malenkost nižji inflaciji je bila to predvsem posledica razmeroma visoke rasti v zasebnem sektorju (5,7 %). Najvišja je bila rast v gradbeništvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. V javnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno nižja za 0,8 %, kar je povezano z lansko osnovo (dvig plač aprila 2023). Nominalno je bila skupna povprečna bruto plača v prvih štirih mesecih medletno višja za 7 %, in sicer v zasebnem sektorju za 8,2 %, v javnem pa za 4,9 %.
Po novem SURS uporablja podatke iz obrazca REK-O, ki se od starih podatkov iz obrazca ZAP/M razlikuje zaradi različnega poročanja izrednih in zaostalih izplačil. Mesečne razlike v bruto plači med obema viroma se gibljejo od –2,2 % do +2,0 % z izjemo decembra 2023, ko so podatki iz novega vira za 14,9 % višji. Posledično se nekoliko razlikujejo tudi stopnje rasti. Ker so surovi podatki po novi metodologiji objavljeni za preteklih 15 mesecev, izračun medletne rasti in naknadno še njene 3-mesečne drseče sredine pomeni, da se prikazane serije prekrivajo samo za en mesec.

Maja je bilo upravičencev do denarne socialne pomoči (DSP) manj kot pred letom, prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost (DNB) pa nekoliko več. Ob zmanjševanju števila dolgotrajno brezposelnih oseb, ki so pogosto upravičene do DSP, se je nadaljeval medletni upad števila upravičencev do DSP. Maja je bilo do DSP upravičenih 73.378 oseb (orig. podatek), kar je 4,7 % manj kot pred letom. Prejemnikov DNB je bilo maja 13.347 (orig. podatek), medletno pa za 4,6 % več, kar večinoma izhaja iz nekoliko večjega priliva oseb, ki so upravičene do DNB, v brezposelnost. Kljub temu je bilo število prejemnikov DNB še vedno precej pod dolgoletnim povprečjem.

Medletna rast cen se je tudi v juniju hitro umirjala in bila najnižja v zadnjih treh letih (1,5 %). K temu je nekoliko prispevalo nadaljnje umirjanje pritiskov na rast cen, v večji meri pa visoka osnova iz lanskega junija, ko je bila odpravljena znižana stopnja DDV-ja na nekatere energente. To je vplivalo tudi na medletni padec cen v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (–2,3 %), še maja so bile cene v tej skupini medletno višje za okoli 3 %. Umirjajo se predvsem rasti cen blaga, ki so bile junija medletno višje le za 0,2 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 0,3 %, poltrajno blago za 1,5 %, trajno blago pa je bilo cenejše za 1,4 %. Umirjanje rasti cen storitev se je v zadnjih mesecih prekinilo, njihova medletna rast je še vedno presegala 4 %. Najvišja rast cen (6,7 %) je bila v skupini restavracije in hoteli, kar je po naši oceni še vedno posledica pomanjkanja delovne sile ter s tem pritiska na rast plač, v določeni meri pa tudi razmeroma visokega povpraševanja.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so maja ostale nespremenjene, medletno zniževanje pa se je še nekoliko upočasnilo (–2,4 %). Maja je na manjši medletni padec vplivalo predvsem upočasnjevanje zniževanja cen v skupini surovin (–4,3 %), kar je bilo posledica tako višje osnove kot tudi 0,6-odstotne mesečne rasti. Cene energentov so bile predvsem zaradi nižjih cen v skupini oskrbe z električno energijo, plinom in paro (–15,8 %) medletno nižje za 11 %. Medletna rast cen proizvodov za investicije je ostala okoli 0,5 %, cene proizvodov za široko porabo pa so še rasle po približno enoodstotni stopnji. Cene industrijskih proizvodov so bile na domačem trgu medletno nižje za 3,0 %. Na tujih trgih je bil padec 1,8-odstoten.

Medletna rast obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je tudi maja ohranila okrog 1,0 %. Še naprej se medletno znižuje obseg kreditov podjetjem in NFI (–3,6 %). Rast kreditov gospodinjstvom pa se je ponovno nekoliko okrepila (medletno na 5,3 %). Približno dve tretjini prirasta sta izhajali iz še vedno okrepljenega zadolževanja gospodinjstev v obliki potrošniških posojil, ki so se na medletni ravni povečala za 16,2 %. Visoka rast je bila poleg znižane meje kreditne sposobnosti in solidnega trošenja gospodinjstev tudi posledica večjega poslovnega interesa bank za tovrstno kreditiranje, saj obrestne mere za potrošniška posojila dosegajo ene izmed najvišjih ravni med vsemi kreditnimi posli. Četrti mesec zapored se je okrepila tudi medletna rast stanovanjskih posojil, a je bila še vedno umirjena (1,9 %). Medletna rast vlog nebančnih sektorjev se je maja še nekoliko upočasnila (2,7 %). Vezane vloge so se na medletni ravni povečale za nekoliko več kot tretjino. Obseg vlog čez noč se je znižal za 3,5 %, a še vedno predstavljajo več kot tri četrtine vlog nebančnih sektorjev. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev je tudi aprila znašal 1 %.

Donosnosti do dospetja državnih obveznic držav članic evrskega območja so se v drugem četrtletju nekoliko povišale. Donosnost do dospetja slovenske obveznice se je glede na predhodno četrtletje povišala za 12 b. t., na 3,28 %. Razmik do nemške obveznice pa se je nadalje nekoliko znižal in je bil z 78 b. t. najnižji po začetku leta 2022.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih višji kot v enakem predhodnem obdobju in je znašal 2,9 mrd EUR (4,3 % ocenjenega BDP). K medletno višjemu presežku je največ prispeval blagovni presežek, saj je uvoz upadel bolj kot izvoz. Storitveni presežek je bil v zadnjih dvanajstih mesecih medletno nižji, na kar je vplivalo poslabšanje salda v menjavi potovanj. Izdatki domačega prebivalstva za potovanja v tujino so se namreč povečali precej bolj (za 0,5 mrd EUR) kot prilivi od potovanj tujih turistov v Slovenijo (za 0,2 mrd EUR). Neto odlivi primarnih in sekundarnih dohodkov pa so bili medletno nižji. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji predvsem zaradi večjih neto prejetih obresti BS na vloge, ki jih ima na računih v tujini. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal iz več prejetih transferjev državnega sektorja iz tujine (sredstva za tekoče mednarodno sodelovanje iz proračuna EU), kot tudi več prejetih transferjev zasebnega sektorja (odškodnine neživljenjskega zavarovanja).

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih petih mesecih letos medletno nižji. Znašal je 78 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 170 mio EUR. Prihodki so se medletno zvišali za 11,3 %. K temu so poleg prihodkov iz socialnih prispevkov, zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, največ prispevali prihodki iz DDPO zaradi večjih doplačil davka pri letošnjem poračunu. Opazneje so k rasti javnofinančnih prihodkov prispevali prihodki iz dohodnine, na katere poleg nekoliko večjih doplačil davka pri letošnjem poračunu vplivalo tudi neusklajevanje dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo. V prvih petih mesecih letos so se močno okrepili tudi prihodki iz DDV. Prihodki iz trošarin pa so bili medletno nižji. V njihovi strukturi so bili prihodki iz trošarin od energentov in električne energije nižji, prihodki iz trošarin od tobačnih izdelkov ter od alkohola in alkoholnih izdelkov pa višji. Medletno nižja so bila tudi skupna prejeta sredstva iz EU. Odhodki so se v prvih petih mesecih letos medletno zvišali za 10,2 %. K temu so največ prispevali: (i) izdatki za plače in drugi prejemki iz dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju ter predčasno izplačilo regresa, (ii) krepitev izdatkov za blago in storitve ter drugih izdatkov v zdravstvu v povezavi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek ter (iii) transferji posameznikom in gospodinjstvom tudi zaradi visoke redne letne uskladitve pokojnin. Nekoliko manjši pa je bil prispevek odhodkov za plačilo obresti ter izdatkov za investicije. Od avgusta 2023 do konca maja 2024 je bilo iz državnega proračuna za odpravo posledic poplav in plazov izplačanih 710,9 mio EUR, od tega v prvih petih mesecih letos 152,8 mio EUR, in sicer največ za tekoče vzdrževanje in zavarovanje po interventnem zakonu o odpravi posledic poplav.

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih petih mesecih leta 2024 pozitiven (44,1 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 283,7 mio EUR (19,6 % v sprejetem proračunu načrtovanih prihodkov za leto 2024), vplačala pa 239,6 mio EUR (33,3 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih (35,7 % vseh povračil v državni proračun, 100,5 % pričakovanih povračil v letu 2024) so imela sredstva iz kohezijskega sklada ter sredstva za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike (29,9 % vseh povračil v državni proračun, 23,1 % pričakovanih povračil v letu 2024). Za sredstva iz strukturnih skladov je bilo v državni proračun povrnjeno 27,5 % vseh povračil (26,1 % pričakovanih povračil v letu 2024). Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (47,5 % vseh vplačil).
Po podatkih MKRR je bilo v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (od januarja 2014 do konca maja 2024) izvedenih izplačil iz državnega proračuna v skupni vrednosti 3,55 mrd EUR (EU del), kar je 106 % razpoložljivih sredstev, nekaj izplačil iz državnega proračuna pa je predvidenih še v prvi polovici leta 2024 (skladno z ocenami resorjev za okoli 66 mio EUR). V okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 (od januarja 2021 do konca maja 2024) pa je bilo izvedenih izplačil iz državnega proračuna v skupni vrednosti 28,9 mio EUR (EU del), kar je 1 % razpoložljivih sredstev.