Realni BDP se je v Sloveniji v prvem letošnjem četrtletju medletno zmanjšal za 2,3 %. K padcu je zaradi povečanja negotovosti in zaprtja vseh nenujnih storitvenih dejavnosti v povezavi z ukrepi za zajezitev širjenja epidemije COVID-19 sredi marca, največ prispeval upad v skupini dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva. Potrošnja gospodinjstev je opazno upadla. Znižale so se tudi investicije v osnovna sredstva, kar je bila predvsem posledica nižjih investicij v opremo in stroje. Zaradi padca svetovne trgovine in mednarodnih omejitev sta se zmanjšala tudi izvoz in uvoz. Med agregati potrošnje se je medletno okrepila le končna državna potrošnja.

Blagovna menjava, predvsem z državami EU, se je marca ob razmahu epidemije koronavirusa, zlasti v naši soseščini, opazno znižala. Potem ko se je izvoz blaga z državami EU postopno umirjal že več mesecev, so na marčno opazno znižanje vplivali predvsem ukrepi za zajezitev epidemije v naših glavnih trgovinskih partnericah. Najbolj se je znižal izvoz v Italijo, kjer se je, poleg zaprtja večine trgovin, v drugi polovici meseca zaustavila tudi vsa nenujna proizvodnja. Ob motnjah v mednarodnih prevozih, občutno slabših pričakovanjih glede naročil in sprejetju ukrepov za zajezitev epidemije v Sloveniji, se je marca opazno znižal tudi uvoz.

Storitvena menjava s tujino se je marca močno zmanjšala. Sprejetje ukrepov za zajezitev epidemije, še zlasti zaprtje meja, gostinskih in nastanitvenih obratov, je močno vplivalo na turizem, saj se je trošenje tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov, medletno zmanjšalo za skoraj 60 %. Strmoglavilo je tudi število vseh prenočitev tujcev, ki se je marca medletno zmanjšalo za več kot dve tretjini. Opazno nižja sta bil tudi izvoz transportnih storitev (okoli 12 %) ter gradbenih storitev (13,6 %), še naprej pa raste izvoz IKT storitev. Znižal se je tudi uvoz storitev, vendar manj kot izvoz, opazno je bilo predvsem manjše trošenje slovenskih turistov v tujini. 

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je marca s širitvijo epidemije koronavirusa v EU in Sloveniji močno znižala. Padec je bil podobno globok kot na začetku gospodarske krize konec leta 2008. K znižanju je prispevalo zmanjšanje tujega povpraševanja, motene dobavne verige in zaustavitve proizvodnje v nekaterih podjetjih po razglasitvi epidemije v Sloveniji. Proizvodnja se je najizraziteje zmanjšala v srednje nizko in srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah. Padec v visoko in nizko tehnološko zahtevnih panogah je bil skromnejši, a po naši oceni predvsem zaradi manjše prizadetosti posameznih panog (farmacevtska in prehrambena industrija).

Po krepitvi na začetku leta se je marca s širitvijo epidemije in sprejetjem ukrepov za njeno zajezitev, aktivnost v gradbeništvu znižala. Vrednost opravljenih gradbenih del se je marca znižala v vseh segmentih gradbeništva. Znižanje je bilo najbolj intenzivno v gradnji inženirskih objektov (-17,6 %), nižje pa v gradnji stanovanjskih (-5,5 %) in nestanovanjskih stavb (-4,4 %). Zaradi visoke aktivnosti v prvih dveh mesecih je bila vrednost opravljenih del v celotnem prvem četrtletju sicer kar za 10,8 % višja kot v zadnjem četrtletju lani. V vseh treh segmentih gradbeništva so se marca močno znižali tudi kazalniki pogodb, najmanj v gradnji inženirskih objektov.

Prodaja v trgovini je z razglasitvijo epidemije in zaprtjem prodajaln z nenujnim blagom marca močno upadla. Zmanjšanje je bilo marca, po predhodnih podatkih pa tudi aprila, največje v trgovini z motornimi vozili. S sprejetjem ukrepov za zajezitev širjenja virusa ter upadom prometa tovornih vozil, se je izrazito zmanjšal tudi prihodek v trgovini na drobno z motornimi gorivi. Medletno nižja je bila tudi prodaja v trgovini na drobno z neživili, kjer se je sicer ob zmanjšanju prihodka večine panog, povečala prodaja farmacevtskih in medicinskih proizvodov ter prodaja po internetu ali pošti. Prodaja v trgovini z živili, ki se je že februarja pod vplivom negotovosti močno povečala, je bila višja tudi marca, po predhodnih podatkih pa je bila aprila medletno že nekoliko nižja.

Rast prihodka tržnih storitev je marca v večini storitev strmoglavila. Ob uvedbi ukrepov za zajezitev epidemije in s tem zaprtjem vseh nastanitvenih in gostinskih obratov ter državnih mej, se je najbolj znižal prihodek v gostinstvu. Posledično so bile prizadete tudi dejavnosti potovalnih agencij, ki so skupaj z zaposlovalnimi agencijami prispevale k močnemu padcu tudi v drugih poslovnih dejavnostih. Zaradi občutnega znižanja prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah je bil znaten padec prisoten tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih. Prihodek se je znižal tudi v prometu, predvsem zaradi popolne ustavitve javnega potniškega prometa. Najmanjše znižanje je bilo v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, ki je po naši oceni povezano predvsem s prodajo na domačem trgu.

Trošenje gospodinjstev se je v prvem četrtletju zmanjšalo zaradi uvedbe ukrepov za zajezitev epidemije. Medletno je bilo nižje za 6,4 %, na kar je vplivalo predvsem zaprtje vseh storitvenih podjetij in prodajaln z nenujnim blagom sredi marca ter povečana previdnost potrošnikov. Negotovost se je izkazala tudi pri poslabšanju kazalnika zaupanja potrošnikov, ki se je aprila še dodatno izrazito zmanjšal. Razpoložljivi dohodek v prvem četrtletju so je sicer povečal, na kar je vplivala nadaljnja rast mase neto plač (tudi zaradi zvišanja minimalne plače v januarju in sprememb pri dohodnini) in socialnih transferjev. Ob zmanjšanem trošenju se je tako močneje povečalo varčevanje gospodinjstev, ki se že kaže tudi v povečanih stanjih vlog na depozitih. 

Po znatnem poslabšanju razpoloženja v gospodarstvu v aprilu, so se kazalniki pričakovanj maja rahlo izboljšali, a ostajajo znatno pod ravnjo v začetku leta. Zaradi širjenja epidemije so se aprila poleg precejšnjega poslabšanja kazalnikov stanj, v vseh dejavnostih močno znižala tudi pričakovanja. Zaupanje se je najbolj zmanjšalo v storitvenih dejavnostih in v trgovini na drobno, na najnižjo raven, odkar so na voljo podatki (od leta 2005), pa je padlo tudi zaupanje potrošnikov. V maju so se kazalniki pričakovanj sicer nekoliko izboljšali, a še naprej ostajajo precej nižji kot v začetku leta. V vseh dejavnostih (z izjemo gradbeništva) je bilo zaupanje maja nižje, kot v času ekonomsko finančne krize pred desetletjem.

Po občutnem znižanju v marcu in aprilu se je medletni padec tedenske porabe elektrike maja začel postopoma zmanjševati. Poraba elektrike, ki je eden izmed pokazateljev gospodarske aktivnosti, je bila v Sloveniji v maju na tedenski ravni v povprečju za 14 % nižja glede na enako obdobje lani (v aprilu, ob razmahu epidemije, je bil upad 20 %).  Tudi v večini drugih držav se je ob vse večjem sproščanju ukrepov padec porabe v maju glede na tedne prej zmanjšal. Izjema je Nemčija, ki je imela v povprečju za 12 % nižjo tedensko porabo, kar je več od povprečnega tedenskega upada od začetka krize pa do konca aprila, ko je znašal 9,5 %.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah, ki se je z ukrepi ob epidemiji občutno zmanjšal, je bil zadnji teden maja medletno za okoli petino nižji. Po več kot 40-odstotnem upadu v tednih od sredine marca do druge polovice aprila, se je promet do konca maja postopno povečeval, a je ostal nižji kot v enakem obdobju lanskega leta . Obseg prevoženih kilometrov domačih tovornjakov je bil nižji za okoli desetino, promet tujih prevoznikov pa za okoli četrtino. Znižanje prometa tujih tovornjakov, ki je bilo na začetku tudi precej večje kot pri domačih, se je zmanjšalo pod vplivom ukrepov EU za prosti pretok blaga na mejah ter z rahljanjem ukrepov v nekaterih državah.

Hitro poslabševanje razmer na trgu dela se je v zadnjih tednih nekoliko umirilo. Po relativno ugodnih prvih dveh mesecih, ko se je zaposlenost povečevala predvsem zaradi zaposlovanja tujcev, se je medletna rast števila delovno aktivnih marca močno zmanjšala (0,6 %; lani marca 3,1 %). Registrirana brezposelnost se je po izbruhu epidemije začela povečevati v drugi polovici marca, hitro naraščanje pa se je nadaljevalo v prvi polovici aprila. Do konca maja se je število brezposelnih povečalo na 90.415, kar je 25,6 % več kot pred letom. Po neuradnih (dnevnih) podatkih ZRSZ je bilo 4. junija brezposelnih 89.765 oseb, oz. 0,7 % manj kot konec maja. K umirjanju razmer na trgu dela v zadnjih tednih je, poleg sprostitve zajezitvenih ukrepov in ponovnega zagona večine dejavnosti, prispevalo tudi sprejetje prvega zakonodajnega svežnja interventnih ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo, v začetku junija pa tudi sprejetje tretjega svežnja. 

Medletna rast plač se je zaradi znižanja plač v zasebnem sektorju marca močno znižala. V prvih dveh mesecih je bila medletna rast v zasebnem sektorju še visoka (4,7 %), predvsem zaradi dviga minimalne plače in vpliva splošnega pomanjkanja delovne sile. Ob napotitvi precejšnega dela zaposlenih oseb na začasno čakanje na delo, pa je bila marca plača medletno nižja za 1,4 %, kjer še posebej izrazito izstopa gostinstvo z 18,8-odstotnim znižanjem. V javnem sektorju se je ob zmerni rasti v prvih dveh mesecih, marca letos rast nekoliko okrepila (3,5 %), na kar je vplivala tudi začasna uvedba dodatka zaposlenim v kriznih razmerah.

Medletni padec cen se je maja ohranil pri 1,2 %. Skupno so k deflaciji največ prispevale nižje cene energentov (naftnih derivatov in električne energije), ki so po naši oceni inflacijo znižale za 2,4 odstotne točke. Brez proticikličnega prilagajanja trošarin na pogonska goriva bi bil negativni prispevek še nekoliko večji. Medletno nižje ostajajo cene poltrajnega in trajnega blaga (za 2,9 oz. 2,3 %), , nadaljuje pa se rast cen hrane. Maja se je zaradi nadpovprečne sezonske rasti precej povečala medletna rast cen svežega sadja, ki je bila 23,4-odstotna. To je po naši oceni posledica večjega povpraševanja in slabše letine (pozeba). Visoka ostaja tudi rast cen mesa. Rast cen storitev se je po umirjanju v preteklih mesecih v maju nekoliko okrepila.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so bile aprila medletno nižje (za 0,4 %). Nižje so predvsem cene na tujih trgih, in sicer v vseh namenskih skupinah. Njihov povprečni medletni padec nekoliko presega 1 %. Na domačem trgu so bile cene nekoliko višje, predvsem zaradi višjih cen blaga za široko porabo. V zadnjih mesecih se je zaradi širjenja epidemije povečala potrošnja netrajnih dobrin, kar je po naši oceni vplivalo na okrepljeno rast cen tovrstnega blaga, ki tako presega 3 %. Rast cen trajnega blaga za široko porabo pa se ohranja okrog enega odstotka. Občutno nižja gospodarska aktivnost in ukrep vlade, ki je znižal ceno elektrike gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem, sta vplivala na medletni padec cen v namenskih skupinah surovin in energentov.

Ukrepi za zajezitev širjenja epidemije so opazno vplivali na menjavo blaga in storitev s tujino v prvem četrtletju, na ostalih segmentih tekočega računa pa vpliva še ni bilo zaznati. Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v prvem četrtletju medletno znova višji, k rasti pa je največ prispeval blagovni presežek. V veliki meri je bilo to posledica gibanj v marcu, ko se je zaradi sprejetih ukrepov blagovna menjava občutno znižala, padec uvoza pa je bil večji od izvoza. Po večletni rasti je bil storitveni presežek v prvem četrtletju medletno nižji, predvsem v menjavi potovanj ter pri zračnem in železniškem transportu. Neto odlivi primarnih dohodkov so se nadalje znižali večinoma zaradi manjših neto plačil dohodkov od lastniškega kapitala in obresti na zunanji dolg. Manjše neto odlive sekundarnih dohodkov so zaznamovala predvsem manjša vplačila sredstev v proračun EU. 

Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je aprila na mesečni ravni izrazito znižal, zaradi solidne kreditne aktivnosti v prejšnjih mesecih pa se je še nadaljevala umirjena medletna rast. Mesečni upad je presegel 180 mio EUR, kar je daleč največje znižanje po avgustu 2016. Zmanjšal se je tako obseg kreditov podjetjem kot tudi gospodinjstvom. Že šesti mesec zapored se je zmanjšal obseg potrošniških kreditov, ki je tako na medletni ravni beležil le še 1,5-odstotno rast. Od izbruha epidemije pa se je najizraziteje znižal obseg ostalih posojil gospodinjstvom, kamor spadajo tudi negativna stanja na bančnih računih. To povezujemo predvsem z izrazitim padcem trošenja, saj se je po uvedbi zajezitvenih ukrepov zaprl pomemben del trgovin, lokalov in storitvenih dejavnosti. Rast depozitov gospodinjstev se je aprila ob tem še okrepila in se približala 10 % na medletni ravni. Celotna rast je ob nizkih depozitnih obrestnih merah izhajala iz vlog čez noč. 

Donosnost do dospetja slovenske državne obveznice je maja ostala na doseženih ravneh. Na gibanje donosnosti do dospetja obveznic držav evrskega območja je pomembno vplivala napoved Evropske komisije o ustanovitvi sklada z okrevanje po pandemiji. To je vplivalo na znižanje donosnosti večine držav evrskega območja, izraziteje pa perifernih držav. Donosnost do dospetja slovenske obveznice se ni bistveno spremenila, njen razmik do nemške obveznice pa je še nekoliko povečal, na 126 b.t.

V prvih štirih mesecih letos je primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja  znašal 793 mio EUR. Znižanje prihodkov, ki je bilo v prvem četrtletju še omejeno na DDV in trošarine, je v aprilu zajelo vse večje davčne kategorije in socialne prispevke.  Znižanje davčnih prihodkov je odraz ohromljene gospodarske aktivnosti, odobrenih odlogov in obročnega odplačevanja davčnih obveznosti, ki jih je omogočila interventna zakonodaja v času epidemije   ter lani sprejete davčne reforme. Primanjkljaj se je povečal tudi zaradi rasti odhodkov, ki je bila višja kot v enakem obdobju lani in prvem četrtletju letos, ko večinoma še ni odražala učinkov epidemije in sprejetih podpornih ukrepov. Ti so v aprilu okrepili zlasti transferje posameznikom in gospodinjstvom, subvencije  ter druge tekoče transferje (za nakup zaščitne opreme). Ukrepi - izplačila dodatkov za obremenitve v času epidemije in za delo v rizičnih razmerah - so v manjši meri vplivali tudi na rast mase plač. Ta je bila v prvih štirih mesecih glede na enako obdobje lani okrepljena zlasti zaradi povišanih izplačil na podlagi sprejetih dogovorov  in sredstev za plače, ki jih je ZZZS izplačal javnim zavodom v zdravstvu. Zaradi povečanih transferjev ZZZS javnim zavodom je letos močno okrepljena tudi rast izdatkov za blago in storitve.