V prvem letošnjem četrtletju vojna na Bližnjem vzhodu še ni vidneje vplivala na gospodarsko aktivnost; gospodarska rast se je okrepila. V prvem četrtletju 2026 se je BDP tekoče okrepil za 0,7 % (desez.), medletno pa je bil višji za 3,0 % (na to je precej vplival tudi učinek lanske nizke osnove). Rast je presegla pričakovanja predvsem zaradi okrepitve izvozne aktivnosti (0,7 % medletno), rast uvoza (1,5 % medletno), ki je še vedno presegala rast izvoza, je bila nižja kot lani. Blagovni izvoz je bil medletno višji za 1,8 %, povečal se je zlasti izvoz farmacevtskih izdelkov, po lanskem upadu pa tudi cestnih vozil in kovin. Izvoz storitev je upadel (–2,9 %). Zmerna rast zasebne potrošnje (2,7 % medletno) se je nadaljevala; gospodinjstva so najbolj povečala nakupe avtomobilov, neživil ter turističnih storitev doma in v tujini. Nadaljevala se je tudi rast investicij (12,6 % medletno), zlasti gradbenih, pozitivna so bila tudi gibanja investicij v opremo in stroje. Rast državne potrošnje se je v prvem četrtletju nekoliko okrepila (3,9 % medletno) predvsem zaradi višjih izdatkov za dolgotrajno oskrbo, zaposlovanja v sektorju država, najbolj v zdravstvu in socialnem varstvu, ter tudi višjih izdatkov za blago in storitve.

Blagovni izvoz se je v prvem četrtletju letos tekoče povečal, uvoz pa je upadel (desez.); medletno sta bila oba večja. V primerjavi s četrtletjem prej se je realni izvoz blaga povečal za 0,9 % (od tega v EU za 2,2 %), uvoz pa se je, ob upadu januarja in februarja, zmanjšal za 0,3 % (od tega iz EU za –0,6 %). Pri izvozu se je povečal izvoz kovin, farmacevtskih in kovinskih izdelkov ter primarnih proizvodov (brez naftnih derivatov), nekoliko pa tudi izvoz vozil (v Francijo in Nemčijo). Zmanjšal se je zlasti izvoz drugih strojev in naprav, ki obsegajo okoli petino izvoza. Na uvozni strani se je zmanjšal uvoz izdelkov za vmesno in investicijsko potrošnjo, povečal pa se je uvoz izdelkov za široko potrošnjo. Uvoz naftnih derivatov se je marca vrednostno in količinsko opazno povečal, a je v prvem četrtletju zaradi negativnih januarskih gibanj tekoče upadel. V primerjavi z enakim obdobjem lani sta izvoz in uvoz blaga v prvem četrtletju letos ostala višja (za 1,0 % oziroma 2,5 %), nekoliko nižji je bil le uvoz iz držav EU. 
Izvozna naročila se aprila niso bistveno spremenila in so ostala na razmeroma nizki ravni. Podjetja navajajo, da so v drugem četrtletju glavni omejitveni dejavniki za poslovanje povezani predvsem z negotovimi gospodarskimi razmerami, nizkim tujim povpraševanjem in pomanjkanjem usposobljene delovne sile. Ob povečanih negotovostih v mednarodnem okolju zaradi vojne na Bližnjem vzhodu se je povečalo tudi tveganje pomanjkanja surovin, ki pa ostaja še vedno na relativno nizki ravni.

Realni izvoz storitev se je v prvem četrtletju letos tekoče zmanjšal, uvoz pa povečal, oba sta bila medletno manjša. Izvoz storitev se je tekoče zmanjšal drugo četrtletje zapored (–1,6 %). Po podrobnih podatkih plačilne bilance so k zmanjšanju prispevali predvsem manjši izvoz storitev predelave blaga v lasti drugih oseb, izvoz IKT in gradbenih storitev. Izvoz s turizmom povezanih storitev je ostal na ravni predhodnega četrtletja, povečala sta se izvoz transportnih (brez prenosa elektrike) in izvoz ostalih poslovnih storitev. Uvoz storitev se je tekoče povečal za 1,1 %, predvsem zaradi večjega uvoza ostalih poslovnih storitev (vse desez.). 
Po rasti v predhodnih četrtletjih se je izvoz storitev v prvem četrtletju zmanjšal za 2,9 %, pri tem so k zmanjšanju največ prispevale storitve predelave blaga, kar povezujemo z opazno manjšim obsegom poslov oplemenitenja blaga v povezavi s Švico v začetku letošnjega leta. Zmanjšal se je tudi izvoz IKT, gradbenih in transportnih storitev, ostale glavne skupine pa so ostale na podobni ravni kot pred letom. Uvoz blaga je bil manjši za 1,1 %, najbolj se je zmanjšal uvoz storitev IKT in transporta.  

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je ob nadaljnji mesečni okrepitvi v marcu (desez.) v prvem četrtletju presegla ravni izpred leta (za 1,1 %). Mesečno se je povečala proizvodnja v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti, v srednje visoko in nizko tehnološko zahtevnih je v povprečju prvih treh mesecev tudi presegla ravni iz zadnjega četrtletja lani (desez.). V primerjavi s prvim četrtletjem lani je bila skupna proizvodnja predelovalnih dejavnosti višja za 1,1 % (del. dnem prilagojeno), vendar manjša v vseh energetsko intenzivnih panogah, proizvodnji električnih naprav in, po naši oceni, v farmacevtski industriji (v obeh je proizvodnja upadla tudi v letu 2025). Manjša je bila tudi v nekaterih nizko tehnološko zahtevnih panogah (lesni in pohištveni industriji, proizvodnji tekstilij ter tiskarstvu). Po upadu v predhodnem letu je bila v prvem četrtletju medletno večja proizvodnja kovinskih izdelkov ter proizvodnja strojev in naprav. Po daljšem obdobju krčenja je bila večja tudi proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic. 
V začetku drugega četrtletja je kazalnik pričakovane proizvodnje predelovalnih družb ostal na nizki ravni (in je bil nižji kot pred letom). Več kot polovica anketiranih podjetij je kot pomemben omejitveni dejavnik izpostavila negotove gospodarske razmere, poleg nezadostnega (tujega in domačega) povpraševanja ter pomanjkanja usposobljenih delavcev.

Marca se je vrednost gradbenih del znova okrepila (desez.) in bila tudi precej višja kot leto prej (30 %). Po znižanju v začetku leta 2025 se je gradbena aktivnost v nadaljevanju leta postopno krepila in oktobra dosegla najvišjo vrednost, nato  se je do januarja letos zniževala, februarja in marca pa ponovno okrepila (desez.). Ta dinamika je bila predvsem posledica gibanj v gradnji inženirskih objektov.
Nekateri drugi podatki kažejo na manjšo rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila aktivnost v prvem četrtletju 11 % višja kot v enakem četrtletju lani, kar je 10 o. t. manj kot po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del. Podobno podatki o vrednosti proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov, ki je tradicionalno močno povezana z gradbeništvom, ne nakazujejo tako visoke rasti: proizvodnja je bila v prvem četrtletju za 3 % nižja kot lani.

Medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov se je aprila, po visoki marčevski rasti, ki je bila predvsem posledica močno povečane prodaje motornih goriv, umirila. Ob enem delovnem dnevu manj kot aprila 2025, se je medletna rast umirila z 8 % na 3 %, kar je bilo podobno kot februarja. Močno se je umirila rast prodaje v trgovini (z 9 % na 3 %, februarja pa je bila 2 %), kjer je bilo izdanih tri četrtine skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Umiritev rasti je bila predvsem posledica medletnega upada prodaje motornih goriv v trgovini na drobno, ki se je predhodno marca, zaradi napovedanih podražitev ob dvigu cen nafte na svetovnem trgu in tudi nižjih cen goriv kot v sosednjih državah, močno povečala. Rast v večini drugih panog trgovine na drobno je ostala podobna kot marca, po visoki marčevski rasti pa je aprila medletno upadla tudi prodaja v trgovini na debelo. Razmeroma visoka je aprila ostala medletna rast v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih (8 %), kjer je bila izdana skoraj desetina skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Nizka, 2-odstotna, pa je ostala rast prodaje v kulturnih, športnih, rekreacijskih in drugih dejavnostih. 

Realni prihodek v večini trgovinskih panog se je po povečanju v zadnjem lanskem četrtletju februarja zmanjšal drugi mesec zapored in bil tudi medletno manjši. Po razmeroma visoki decembrski rasti se je februarja nadalje zmanjšala prodaja v trgovini na drobno z živili in neživili. Tretji mesec zapored se je zmanjšala tudi v trgovini na debelo. V trgovini z motornimi vozili pa se je po treh mesecih zmanjševanja prihodek močneje povečal (vse desez.) in bil edini izmed panog tudi medletno večji. V januarju in februarju skupaj je bila prodaja medletno večja v trgovini z motornimi vozili in trgovini na drobno z neživili (v obeh za 0,9 %), manjša pa v trgovini na drobno z živili (–2,3 %) in v trgovini na debelo (–1,2 %). 

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je februarja še nekoliko povečal (desez.), tudi medletno je bil večji. V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se prihodek krepi od druge polovice lanskega leta, zlasti v računalniških storitvah. V strokovno-tehničnih dejavnostih se je po zmanjševanju ob koncu lanskega leta februarja močno pospešil, predvsem v arhitekturno-projektantskih storitvah. Prihodek v gostinstvu se krepi od lanske pomladi. V dejavnosti prometa in skladiščenja se je februarja nekoliko zmanjšal, a od konca leta 2024 večinoma stagnira. V drugih poslovnih dejavnostih se prihodek postopno povečuje od začetka lanskega leta, od letos nekoliko presega raven iz leta 2019 (vse desez.). Skupni realni prihodek je bil v povprečju prvih dveh mesecev medletno večji za 5,4 %, nekoliko manjši kot pred letom je bil le v dejavnosti prometa (za 0,6 %).

V prvem četrtletju je bila potrošnja gospodinjstev medletno realno večja za 2,7 %. Gospodinjstva so več kot pred letom trošila za nakupe novih osebnih avtomobilov (število prodanih novih avtomobilov fizičnim osebam je bilo medletno večje za 6 %) in neživil. Medletno večje je bilo tudi trošenje za turistične storitve v tujini (nominalno za 6 %; število prenočitev slovenskih državljanov na Hrvaškem je bilo večje za 9 %) in doma (število domačih prenočitev v Sloveniji je bilo večje za 4 %). Po podatkih nacionalnih računov so gospodinjstva medletno več trošila tudi za netrajne proizvode, podatki o realnem prihodku v trgovini z živili, pijačami ter tobačnimi izdelki za januar in februar skupaj pa sicer kažejo na medletno za 2 % nižji prihodek.

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila aprila medletno nižja za 3,0 %. Industrijska poraba in poraba ostalih poslovnih odjemalcev, ki lahko nakazujeta gibanje gospodarske aktivnosti, sta bili medletno nižji za 3,5 % oz. 7,4 %, deloma tudi zaradi enega delovnega dne manj. Poraba gospodinjstev pa je bila medletno višja za 1,6 %.

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je zaradi vojne na Bližnjem vzhodu aprila znižala in bila najnižja po drugi polovici leta 2023. K poslabšanju je največ prispeval kazalnik zaupanja med potrošniki, ki se je znižal za 10 o. t., kar je največ po marcu 2022. Upadel je tudi kazalnik v trgovini na drobno (za 13 o. t., a ta mesečno zelo niha) in malenkost v predelovalnih dejavnostih. Kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih se je nekoliko povečal, v gradbeništvu je ostal na ravni marca. V primerjavi z aprilom lani so bili vsi kazalniki zaupanja nižji. Od dolgoročnega povprečja pa je bil nižji skupni kazalnik ter kazalniki zaupanja v trgovini na drobno, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki.

Število delovno aktivnih oseb po SRDAP je marca ostalo podobno kot v prejšnjih mesecih (desez.) in kot pred letom. Število zaposlenih je bilo medletno malenkost manjše (–0,2 %), število samozaposlenih pa večje (0,9 %). Ob razmeroma stabilnem skupnem številu ostajajo precejšnje razlike med dejavnostmi: največji medletni upad števila delovno aktivnih je bil v predelovalnih dejavnostih (–1,5 %) in trgovini (–1,3 %), v dejavnostih javnih storitev, zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu (3,6 %), pa se je njihovo število povečalo. Število delovno aktivnih tujih državljanov je bilo marca medletno večje za 2,6 %, državljanov Slovenije pa, predvsem zaradi upokojevanja, manjše za 0,4 %.

Število brezposelnih se je aprila tekoče znižalo (desez.) in bilo tudi medletno malenkost nižje (oboje –0,4 %). Po originalnih podatkih je bilo konec aprila brezposelnih 44.175 oseb, kar je 3,5 % manj kot konec marca. Nadaljeval se je medletni upad dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih, starejših od 50 let (–5,6 % oz. –3,7 %). Število brezposelnih mladih (15–29 let), ki je od oktobra 2024 medletno višje, je aprila za 4,7 % preseglo raven izpred leta – bilo jih je 9.417. To bi lahko bilo vsaj deloma povezano s povečanjem generacij, ki vstopajo na trg dela (od leta 2023 do 2025 se je število prebivalcev, starih 15–29 let, povečalo za deset tisoč), pri čemer se je povpraševanje po delovni sili umirilo.

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je februarja ostala visoka (7,2 %): v zasebnem sektorju 7,8 %, v javnem 5,9 %. Na rast v zasebnem sektorju je vplival predvsem dvig minimalne plače v začetku leta za 16 %. Najvišja medletna rast plač je bila februarja v gradbeništvu, nastanitvah z gostinstvom in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (z zaposlovalnimi agencijami), ki so dejavnosti z najvišjimi deleži prejemnikov minimalne plače. V javnem sektorju je rast ostala razmeroma visoka, povezana s plačno reformo dogovorjenega zvišanja osnovnih plač v začetku lanskega leta in dogovora v kolektivnih pogodbah.
V prvih dveh mesecih letos je bila skupna povprečna bruto plača realno višja za 4 % (nominalno za 7 %) – v javnem sektorju za 2,8 %, v zasebnem za 4,6 % (nominalno za 5,7 % oz. 7,5 %).

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je aprila (3,1 %) izraziteje okrepila (marca 2,5 %), mesečno so bile cene višje za 1,9 %, kar je največ po juniju 2022 (2,7 %). Cene tekočih goriv so se aprila na mesečni ravni zaradi vojne na Bližnjem vzhodu povišale za skoraj tretjino (32,1 %), pogonskih goriv in maziv pa za približno petino (18,6 %).  Približno desetino višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva ter skoraj 5 % višje cene v skupini prevoz so skupaj prispevale skoraj dve tretjini medletne inflacije. V tem so se samo naftni derivati (tekoča in pogonska goriva skupaj) podražili za 17,5 %. Nadalje pa se je upočasnjevala medletna rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače, ki je bila z 1 % najnižja po juliju 2024. Cene poltrajnega blaga so bile ob nekoliko manj izrazitih sezonskih podražitvah v skupini obleka in obutev medletno nižje za 2,2 %, za 0,4 % nižje so bile tudi cene trajnega blaga. Medletna rast cen storitev se je ohranila okoli doseženih ravni (3,6 %). Medletna inflacija, merjena s HICP, je bila aprila v Sloveniji s 3,4 % za 0,4 o. t. višja od ocenjene v evrskem območju.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se marca na mesečni ravni nekoliko povišale (za 0,2 %), medletna rast pa se je drugi mesec zapored nekoliko upočasnila, na 0,9 % (z 1,5 %). K nižji medletni rasti so največ prispevale cene energentov, ki so bile marca medletno nižje (za 2,8 %) zaradi mesečne pocenitve v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 5,3 %) ter tudi višje osnove. Medletno so bile nižje (sicer minimalno, za 0,1 %) tudi cene proizvodov za investicije. Medletna rast cen v skupini surovin se je v primerjavi s februarjem upočasnila za 0,4 o. t. na 1,1 %. Izraziteje pa se je okrepila rast cen v skupini trajnega blaga za široko porabo (5,1 %). Rast cen v skupini netrajnega blaga se je še naprej postopoma upočasnjevala (1,2 %). Rast cen industrijskih proizvodov na domačem trgu je bila marca 2,4-odstotna in je že drugi mesec zapored precej presegla rast na tujem trgu, kjer so cene marca medletno upadle za 0,6 %.  Rast cen na domačem trgu presega rast na tujem trgu v vseh namenskih skupinah, razen pri energentih. 

Medletna rast obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se od konca preteklega leta ohranja okoli doseženih ravni (6,9 %). Rast kreditov podjetjem in NFI niha okoli 6 %. Nadalje pa se postopoma krepi rast kreditov gospodinjstvom (8,1 %), predvsem zaradi večjega zadolževanja v obliki stanovanjskih posojil, ki so bila medletno višja za 9,4 %. Obseg novega stanovanjskega kreditiranja je bil v prvih treh mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za približno 30 %. Medletna rast vlog nebančnih sektorjev se je okrepila na 7,1 %. Ročnostna struktura vlog se še naprej poslabšuje. Vloge čez noč so bile medletno višje za skoraj desetino in so tako obsegale že več kot 83 % vseh vlog nebančnih sektorjev. Obseg vezanih vlog pa je bil nižji za 7,4 %. Delež nedonosnih terjatev bančnega sistema se je po zvišanju konec preteklega leta, ko se je nekoliko povečal predvsem v predelovalnih dejavnostih,  februarja ohranil pri 1,6 %.

Vojna na Bližnjem vzhodu še ni vidneje vplivala na obseg blagovne menjave in zunanjetrgovinske cene, presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v prvem letošnjem četrtletju medletno le nekoliko nižji. K temu je največ prispeval saldo blagovne menjave. Realni izvoz blaga se je medletno povečal, še bolj uvoz, pogoji menjave pa so se rahlo poslabšali. Ocenjujemo, da so k medletnemu znižanju blagovnega salda v prvem četrtletju (55 mio EUR) količinska gibanja prispevala 38 mio EUR, pogoji menjave pa 17 mio EUR. Storitveni presežek je bil medletno nekoliko višji predvsem zaradi višjega presežka v menjavi zavarovalnih storitev in v menjavi transportnih storitev. Medletno nižji pa je bil presežek v menjavi storitev predelave blaga v lasti drugih oseb ter presežek v menjavi gradbenih storitev. Presežek primarnih dohodkov je bil nižji predvsem zaradi več neto plačanih obresti države tujini. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal predvsem iz rasti prejemkov neto premij, povezanih z izvozom avtomobilskih zavarovanj. Dvanajstmesečni saldo tekočega računa plačilne bilance je marca izkazoval presežek v vrednosti 2,4 mrd EUR (3,5 % ocenjenega BDP za leto 2026).

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvem četrtletju letos znašal 698 mio EUR, kar je 133 mio več kot v prvem četrtletju lani. Prihodki so se v prvem četrtletju zvišali za približno 10 %, kar je več kot v enakem obdobju lani (6,5 %). Medletno se je okrepila zlasti rast socialnih prispevkov, kar je posledica uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo julija lani. Višja je bila tudi rast prihodkov od davka na dodano vrednost, dohodnine ter prihodkov od evropskih sredstev (za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost). Medletno pa so bili nižji prihodki od trošarin. Odhodki so bili v prvem četrtletju letos medletno višji za 11,2 %, kar je nekoliko višja rast kot v enakem lanskem četrtletju (9,1 %). K rasti odhodkov so največ prispevala sredstva za plače zaposlenih zaradi izvajanja plačne reforme in transferji. Povečanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom je izhajalo predvsem iz rasti izdatkov za pokojnine, iz nadomestila za brezposelnost, ki se je v začetku letošnjega leta povišalo, ter za osebno asistenco in rasti transferja vojnim invalidom, veteranom ter žrtvam vojnega nasilja. Še naprej se povečuje tudi transfer za izvajanje javne službe v linijskem prometu na podlagi novo podeljenih koncesij. Investicijski odhodki so bili medletno višji, zlasti za nakup vojaške opreme  ter investicij v novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije. 

Slovenija je v prvem četrtletju 2026 prejela 185,3 mio EUR, njen neto položaj pa je bil negativen (–6,2 mio EUR). Iz proračuna EU je v tem obdobju prejela 185,3 mio EUR oz. 105,5 mio EUR več kot v prvem četrtletju lani. V proračun EU pa je v tem obdobju vplačala 191,6 mio EUR (leto prej 156,3 mio EUR). Povečani prihodki so povezani predvsem z izvajanjem Načrta za okrevanje in odpornost (približno 75 mio EUR) ter projektov strukturnih skladov (približno 33 mio EUR). Na podlagi petega zahtevka za plačilo iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, oddanega decembra lani, je Slovenija aprila iz proračuna EU prejela še 230,7 mio EUR (ob upoštevanju že prejetih predplačil), marca 2026 pa je oddala še šesti (predzadnji) zahtevek z maksimalnim možnim neto plačilom v višini okoli 41 mio EUR.