Novice

Po danes objavljenih podatkih se je v prvem četrtletju nadaljevalo okrevanje slovenskega gospodarstva. Podatek za prvo četrtletje je skladen s pričakovanji Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v Pomladanski napovedi o nadaljevanju okrevanja gospodarske aktivnosti. Ta s krepitvijo domače potrošnje postaja tudi bolj uravnotežena kot v predhodnih četrtletjih, ko je povečanje gospodarske aktvnosti temeljilo pretežno na izvozu, ki sicer ostaja pomemben dejavnik rasti.

Po danes objavljenih podatkih SURS se je v prvem četrtletju letos nadaljevalo okrevanje gospodarske aktivnosti, BDP se je povečal za 0,8 % (desezonirano).

Zasebna potrošnja je bila po lanski skromni rasti v prvem četrtletju letos medletno večja za 0,4 %, kar je posledica povečanja nakupov trajnih dobrin. »Takšna gibanja so nakazovali že številni kratkoročni kazalniki potrošnje, zlasti ugodnejši kazalci na trgu dela in izboljšanje kazalnika razpoloženja potrošnikov, ki so se v večji meri odločali za večje nakupe. To kažejo tudi registracije novih osebnih vozil in prihodek v trgovini s trajnimi dobrinami,« so pojasnili na UMAR. V povezavi z ugodnejšim gibanjem zasebne potrošnje se je v prvem četrtletju še okrepila medletna rast dodane vrednosti v trgovini, gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih.

Po visoki rasti od sredine leta 2013 je konec lanskega leta in v začetku letošnjega zastala rast gradbenih investicij, kar se odraža tudi v medletnem padcu dodane vrednosti v gradbeništvu. Zasebne investicije pa se ob nihanjih na četrtletni ravni po oceni UMAR postopoma krepijo, kar povezujejo z lanskimi dobrimi izvoznimi in poslovnimi rezultati, relativno ugodnimi signali iz tujine, procesom razdolževanja in postopnim izboljšanjem dostopa do virov financiranja. H gospodarski rasti v prvem četrtletju so pomembno prispevale predelovalne dejavnosti, kar pa se tokrat še ni izkazalo v rasti izvoza v podobni meri kot v predhodnih četrtletjih, temveč relativno bolj v povečanju zalog.

Slika: Bruto domači proizvod v Sloveniji in evrskem območju

Po razpoložljivih podatkih Eurostat za 20 držav članic EU je bila četrtletna rast BDP v Sloveniji višja kot v povprečju evrskega območja (0,4 % desezonirano). V medletni primerjavi je bila Slovenija (2,9 %) v skupini držav članic z najvišjo rastjo (povprečje evrskega območja 1,0 %). »Zaostanek Slovenije za ravnjo BDP iz leta 2008, ki je bil od začetka krize med večjimi v EU, se v zadnjem letu in pol zmanjšuje relativno hitreje kot v povprečju preostalih držav članic,« so še poudarili v UMAR.