Novice

V prvem četrtletju letos je bila medletna gospodarska rast v Sloveniji podobna kot v zadnjem lanskem; podprta je bila z zasebno in državno potrošnjo, rast investicij se je upočasnila, skupni izvoz pa je ostal medletno nižji. Realni bruto domači proizvod (BDP) je v prvem letošnjem četrtletju tekoče stagniral, po okoli odstotni rasti v predhodnem četrtletju, medletno je bil višji za 2,1 %. Potrošnja gospodinjstev je bila v prvem letošnjem četrtletju medletno večja za 0,9 %, gospodinjstva so več trošila za turistične storitve v tujini, nakupe avtomobilov in hrano, manj pa za neživila in prenočitve doma. Rast državne potrošnje se je še nekoliko okrepila, predvsem v povezavi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek. Rast investicijske aktivnosti se je po visokih rasteh v preteklem letu umirila, podobno tudi rast aktivnosti v gradbeništvu. Po močno negativnem prispevku v lanskem letu, je prispevek zalog tokrat pozitivno prispeval k rasti bruto investicij. Že drugo četrtletje zapored se tekoče krepita izvoz blaga in dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih, ki sta bila tudi medletno višja. Skupni izvoz blaga in storitev se je zaradi upada izvoza storitev zmanjšal, še nekoliko bolj pa se je zmanjšal skupni uvoz, kar je pozitivno vplivalo na rast BDP. 

Gospodarska aktivnost evrskega območja se je skladno s pričakovanji mednarodnih institucij v prvem četrtletju nekoliko povečala; OECD je povišala napoved gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto. Po tekočem upadu v drugi polovici lanskega leta zaradi zaostrenih pogojev financiranja, šibkega zaupanja in izgube konkurenčnosti se je BDP evrskega območja v prvem četrtletju povečal za 0,3 %, medletno za 0,4 %. Razpoložljivi kazalniki nakazujejo podobno dinamiko aktivnosti tudi v drugem četrtletju. Sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) se je aprila nadalje povečal in dosegel najvišjo vrednost v zadnjih enajstih mesecih. Aprila se je prvič v desetih mesecih nad vrednost 50 (nakazuje mejo med rastjo in krčenjem aktivnosti) povzpel tudi sestavljeni kazalnik PMI za Nemčijo. Gospodarska klima (ESI) v evrskem območju in tudi razpoloženje v vseh dejavnostih ter med potrošniki so bili aprila na višjih ravneh kot v drugi polovici lanskega leta, ko se je gospodarska aktivnost zniževala. OECD je maja izboljšala napovedi gospodarske rasti za pomembnejša svetovna gospodarstva. Gospodarska rast evrskega območja naj bi se postopoma zviševala, predvsem ob krepitvi zasebne potrošnje, ki jo bodo podpirali višje zaupanje, nizka brezposelnost in rast plač ter nadaljnje zniževanje inflacije. Letos naj bi bila 0,7-odstotna, leta 2025 pa se bo po napovedih OECD okrepila na 1,5 %. Napoved sicer še naprej spremlja velika negotovost, povezana predvsem z morebitno nadaljnjo zaostritvijo razmer na Bližnjem vzhodu.

V Sloveniji je bilo tudi letos v začetku leta več delovno aktivnih in manj brezposelnih kot leto prej. Rast števila delovno aktivnih je zaradi metodološke spremembe nekoliko višja kot v zadnjih mesecih lanskega leta. Še naprej izhaja iz večjega števila delovno aktivnih tujih državljanov, med dejavnostmi pa so izstopale gradbeništvo, promet in skladiščenje ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Mesečni upad števila registrirano brezposelnih je bil aprila podoben kot v prejšnjih dveh mesecih (desez.), medletno pa je bilo vseh brezposelnih za 7 % manj kot pred letom, dolgotrajno brezposelnih pa ob pomanjkanju delovne sile 15 % manj. Povprečna bruto plača je bila februarja medletno nominalno višja za 6,9 %, realno pa za 3,4 %, kar je ob podobni inflaciji in višji lanski osnovi nekoliko manjša rast kot prejšnji mesec. V zasebnem sektorju je bila realno višja za 3,9 %, v javnem pa za 2,4 %. 

Aprila se je medletna inflacija znižala na 3 %, kar je najmanj po oktobru 2021; cene industrijskih proizvodov so še naprej medletno nižje, a se je medletno zniževanje marca nekoliko upočasnilo. K nižji inflaciji kot marca so v veliki meri prispevale manj izrazite sezonske podražitve počitnic v paketu in obleke ter obutve. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so na medletni ravni ostale nespremenjene. Cene trajnega blaga so bile ponovno nižje kot pred letom (–0,7 %), rast cen storitev pa se je znižala za četrtino (4,5 %). Cene industrijskih proizvodov so bile marca medletno nižje za 3,3 %. Ob razmeroma visoki tekoči podražitvi se je nekoliko upočasnilo medletno zniževanje cen v skupini energentov, upad je bil sicer še vedno precejšen 
(–12,2 %), zniževanje cen proizvodov v skupini surovin pa se je na medletni ravni še nekoliko pospešilo (–5,8 %).  

Konsolidirana bilanca javnega sektorja je imela v prvem četrtletju letos primanjkljaj v višini 372 mio EUR, kar je več kot v enakem obdobju lani (294 mio EUR). Prihodki so bili medletno višji za 8,1 %, na kar je vplivala rast prihodkov iz socialnih prispevkov (zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek) in v letošnjem prvem četrtletju močno okrepljena rast prihodkov iz dohodnine. Ti so lani v tem obdobju stagnirali zaradi dviga davčne olajšave, letos pa je na povišanje vplivalo tudi neusklajevanje olajšav in zneskov neto letnih davčnih osnov. Medletno nižja so bila skupna prejeta sredstva iz EU. Odhodki so bili v prvem četrtletju medletno višji za 9 %. K temu so največ prispevali izdatki za plače in drugi prejemki iz dela, na katere je vplival dogovor o lanskem dvigu plač v javnem sektorju ter letošnje predčasno izplačilo regresa, krepitev izdatkov za blago in storitve in drugih izdatkov v zdravstvu v povezavi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek ter transferji posameznikom in gospodinjstvom tudi zaradi visoke redne letne uskladitve pokojnin. Okrepila se je rast izdatkov za investicije. 

Poslovanje gospodarskih družb se je lani ob izhodu iz energetske krize izboljšalo, predvsem v energetski dejavnosti, kazalniki uspešnosti pa so spet dosegli raven iz leta 2021. Neto čisti dobiček je bil v letu 2023 s 6.699 mio EUR nominalno večji za 10,1 %, a se je upoštevaje inflacijo (7,4 % medletno) realno povečal skromneje. V letu 2023 so z dobičkom poslovali v vseh dejavnostih, k povečanju skupnega dobička družb pa je prevladujoče vplivalo močno izboljšanje poslovnega rezultata pri oskrbi z elektriko, plinom in paro. Na velika nihanja poslovnega rezultata v tej dejavnosti so v zadnjih dveh letih močno vplivali različni dejavniki: nihanje vodostajev rek, velike spremembe cen energentov na trgu, regulacija cen in pogodbe na daljši rok z odjemalci, kar je v letu 2022 na poslovanje vplivalo negativno, v letu 2023 pa pozitivno. Močno izboljšanje poslovanja v nominalnih zneskih so zabeležili še v gradbeništvu in trgovini, poslovni rezultat pa se je najbolj poslabšal v predelovalnih dejavnostih ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. V predelovalnih dejavnostih se je neto čisti dobiček precej zmanjšal v energetsko intenzivnih predelovalnih dejavnostih, še vedno pa je bil višji od doseženih najvišjih ravni pred epidemijo. Po visoki rasti v letu 2022 se je najbolj zmanjšal družbam v proizvodnji kovin. Nadalje se je zmanjšal v kemičnih družbah, papirne družbe in družbe iz proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov pa so neto čisti dobiček še povišale.