Novice

V Pomladanski napovedi, ki smo jo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pripravili v drugi polovici februarja, za letos pričakujemo okrepitev gospodarske rasti na 2,1 %, kar je nekoliko manj od jesenskih pričakovanj. »K višji rasti BDP bo letos ključno prispevala domača potrošnja, še posebej nadaljnja rast zasebne potrošnje, podprte z rastjo plač in socialnih transferjev, ter okrevanje investicij po lanskem upadu, zlasti državnih. Pričakujemo tudi, da bo rast blagovnega izvoza po lanski visoki rasti, ki se je v zadnjem četrtletju sicer opazno umirila, letos nekoliko nižja in bo v večji meri sledila rasti tujega povpraševanja, rast izvoza storitev pa se bo še pospešila,« je o pričakovanih gospodarskih gibanjih iz aktualne napovedi povedala Maja Bednaš, vršilka dolžnosti direktorja UMAR. Rast obsega trošenja gospodinjstev bo omogočala rast prihodka v trgovini, pa tudi v storitvah, povezanih s turizmom in preživljanjem prostega časa, na kar bo ugodno vplivala tudi nadaljnja rast potrošnje tujih turistov. »Investicijska aktivnost države se bo okrepila zlasti zaradi črpanja sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost in Sklada za obnovo po poplavah leta 2023,« je dodala Bednaš. Negotovost in šibko okrevanje v trgovinskih partnericah bosta vplivala na previdnost pri investicijskih odločitvah predvsem tistega dela gospodarstva, ki je usmerjen na tuje trge. Nekaj spodbude prihaja z nižjimi obrestnimi merami, kar bo vplivalo zlasti na stanovanjske investicije, a bolj na srednji rok. V letu 2025 bo rast državne potrošnje zmernejša kot lani. Podobno kot v letu 2024, tudi letos pričakujemo, da bo nadaljevanje obnove po poplavah vplivalo na rast izdatkov za blago in storitve sektorja države (ne le na investicije). Pričakujemo pa tudi prve učinke novih pravic na področju dolgotrajne oskrbe, ki bodo uvedene sredi leta 2025.

V prihodnjih dveh letih v osrednjem scenariju pričakujemo še nekoliko višjo rast gospodarske aktivnosti (2,4 % leta 2026 in 2,3 % leta 2027). S postopnim okrevanjem tujega povpraševanja pričakujemo nadaljevanje rasti izvoza blaga in storitev, ki pa bo nižja kot v obdobju pred pandemijo in energetsko krizo. Poleg predpostavljene postopne krepitve rasti tujega povpraševanja bosta na rast blagovnega izvoza pozitivno vplivala tudi dokončanje investicij v farmacevtski dejavnosti in zagon proizvodnje novega modela avtomobila, kar bo spodbudno vplivalo tudi na rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih. Domača potrošnja bo ostala pomemben dejavnik rasti BDP. Trošenje gospodinjstev bo raslo podobno kot letos in poganjalo nadaljnjo rast prodaje v trgovini, gostinstvu in kulturnih, razvedrilnih, osebnih ter športnih storitvah. Rast investicij se bo še okrepila, ob visoki ravni državnih investicij bodo k temu prispevale tudi večje investicije v gradnjo stanovanj ter opremo in stroje. Na dinamiko rasti državne potrošnje bo v letih 2026 in 2027 vplivalo predvsem uvajanje novih pravic v okviru novega sistema dolgotrajne oskrbe. 

Na trg dela poleg konjunkturnih razmer pomembno vplivajo demografske spremembe. Ob visoki doseženi ravni zaposlenosti in pomanjkanju delovne sile bo rast zaposlenosti v razmerah zmerne gospodarske rasti letos nizka. Potem ko je zaposlenost večino lanskega leta praktično stagnirala na rekordni ravni, tudi za letos pričakujemo nizko rast, ki bi se v naslednjih dveh letih lahko malo okrepila in bo izhajala pretežno iz zaposlovanja tujih državljanov. Brezposelnost se bo še nekoliko zmanjšala, na manjše število registriranih brezposelnih bo poleg prehoda v aktivnost pomembno vplivalo tudi naraščajoče prehajanje iz brezposelnosti v neaktivnost oz. upokojitev. 

Rast skupne povprečne bruto plače bo tudi letos razmeroma visoka (realno blizu 4-odstotna), izhajala bo tako iz zasebnega kot iz javnega sektorja, nato naj bi se nekoliko umirila, a bo realna rast presegala stopnje pred desetletjem. V javnem sektorju bo na rast plač letos in v prihodnjih treh letih vplivala plačna reforma, ki se je začela izvajati 1. januarja 2025. Vpliv bo največji letos, v letih 2026 in 2027 pa postopoma manjši, v skladu s predvideno dinamiko in ocenami učinkov uveljavitve reforme. V zasebnem sektorju letos in v prihodnjih letih pričakujemo še vedno razmeroma visoko rast plač, ki pa se bo počasi umirila. Na pritiske po povišanju rasti plač bo še naprej pomembno vplivalo pomanjkanje kadra, delno tudi demonstracijski učinek zaradi povišanja plač v javnem sektorju, na drugi strani pa bodo težnje podjetij po ohranjanju konkurenčnosti vplivale na to, da bo realna rast nekoliko bolj umirjena kot v zadnjih nekaj letih. 

Rast cen bo letos umirjena v večini skupin, pri storitvah bo še naprej presegala skupno rast cen, pretekli in tekoči ukrepi pri energentih in njihovo iztekanje pa bodo pomembno vplivali na dinamiko rasti cen, tako da pričakujemo, da bo inflacija konec leta 2025 2,7-odstotna, v povprečju leta pa 2,3-odstotna. Ob predpostavki razmeroma stabilnih razmer na mednarodnih trgih energentov bodo medletne rasti cen energentov zaradi izteka začasnih ukrepov za blaženje energetske draginje tudi letos nihale. Predvsem nizka osnova zaradi ukrepov, sprejetih konec lanskega leta, bo vplivala na povišanje medletne inflacije konec letošnjega leta. Pričakujemo, da se bo letos in v prihodnjih letih rast cen storitev ohranjala na nadpovprečni ravni, na kar bosta še naprej pomembno vplivala pomanjkanje delovne sile in nadaljnja rast plač. Rast cen neenergetskega industrijskega blaga bo zmerna in bo ob relativno višji rasti cen storitev ohranjala osnovno inflacijo okoli 2 %. Rast cen hrane bo, ob predpostavljeni odsotnosti večjih šokov na trgih surovin in zmernem podnebnem vplivu, predvidoma umirjena. V odsotnosti šokov se bo inflacija po letu 2025 tako gibala okoli 2 %. 

Pripravo makroekonomskih napovedi vedno spremlja negotovost, ki pa se je v zadnjih letih povečala. Zlasti letos uresničitev Pomladanske napovedi spremljajo znatna tveganja, povezana predvsem z razmerami v mednarodnem okolju, v manjši meri tudi v domačem. Tveganja so večinoma negativna in večja kot lani jeseni, ostajajo pa tudi možnosti za višjo rast od predvidene v osrednjem scenariju. »Največje tveganje iz mednarodnega okolja za nižjo napoved BDP kot v osrednjem scenariju izhaja iz močno povečane negotovosti glede trgovinskih politik, ki je sicer delno že vključena v osnovne predpostavke, povezana pa je z morebitnim stopnjevanjem protekcionističnih ukrepov ZDA in povračilnih ukrepov prizadetih držav. To bi namreč lahko zavrlo pričakovano postopno okrevanje rasti aktivnosti in umirjanje inflacije v trgovinskih partnericah. S stopnjevanjem carin tudi za države izven EU se dodatno povečuje tveganje za upočasnitev rasti svetovne trgovine, motnje v dobavnih verigah in še močnejše posredne vplive. Hkrati se s tem lahko okrepi izpostavljenost evropskih (in slovenskih) gospodarstev tuji konkurenci, ki bi se iz ZDA preusmerila na trge, kjer so posredno ali neposredno bolj prisotna slovenska podjetja,« je o negotovostih iz mednarodnega okolja povedala Bednaš. Ob predpostavki uvedbe 10-odstotnih carin in povračilnih ukrepov EU ter povečane in dlje trajajoče negotovosti glede trgovinskih politik, bi bila gospodarska rast v Sloveniji lahko nižja za približno polovico odstotne točke. Zvišanje obstoječih carin za avtomobile na 25 % bi ta učinek dodatno povečalo. Velika ostaja tudi geopolitična negotovost, predvsem v povezavi z razvojem dogodkov na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, prisotna pa so tudi druga tveganja, ki bi lahko upočasnila rast evropskega gospodarstva v času, ko se to že dalj časa sooča s težavami zaradi zmanjšanja konkurenčnosti in strukturnimi težavami. »Okrevanje evropskega gospodarstva bo odvisno tudi od uspešnosti soočanja s strukturnimi izzivi v proizvodnem sektorju (dražji energenti, hiter tehnološki napredek, spremenjene preference potrošnikov in svetovna konkurenca), zlasti v avtomobilski industriji. Že dalj časa trajajoča višja rast plač od produktivnosti ob pomanjkanju usposobljene delovne sile lahko v evrskih državah poveča inflacijske pritiske in vpliva na konkurenčnost ter naložbene odločitve podjetij,« je pojasnila Bednaš. Tudi v domačem okolju so prisotna nekatera negativna tveganja, povezana pa so predvsem z zmogljivostmi za izvedbo obsežnih investicijskih projektov in tudi z vplivi rasti stroškov dela na konkurenčnost. Možnosti za višjo gospodarsko rast od predvidene v osnovnem scenariju izhajajo predvsem iz morebitnega še uspešnejšega privabljanja delovne sile in pozitivnih učinkov celovitega črpanja sredstev EU skupaj z reformnimi ukrepi.