Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se od dviga na začetku leta giblje na podobni ravni. Krepi se zlasti proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog, ob nadaljnji rasti proizvodnje IKT opreme se po naši oceni krepi tudi farmacevtska industrija. Proizvodnja bolj izvozno usmerjenih srednje nizko (kovinska in gumarska) in večine srednje visoko tehnološko zahtevnih panog ostaja skoraj nespremenjena. Proizvodnja tistih srednje nizko tehnološko zahtevnih panog, ki so manj odvisne od tujega povpraševanja oz. manj vpete v globalne verige vrednosti, pa se povečuje (popravila in montaža strojev in naprav, proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov). Po daljšem obdobju postopne rasti se je v zadnjih mesecih nekoliko zmanjšala proizvodnja nizko tehnološko zahtevnih panog.

Vrednost opravljenih gradbenih del se je sredi leta sicer znižala, a ostaja na visoki ravni. Nihanja v obsegu gradbenih del so letos povezana z vremenskimi razmerami, kar je tudi vplivalo na znižanje sredi leta. Relativno visoko raven aktivnosti povezujemo z višjimi investicijami države, občin in infrastrukturnih podjetij, ugodnimi poslovnimi rezultati podjetniškega sektorja po razmeroma šibki gradnji v preteklih letih.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih nižji kot leto prej in je znašal 2,5 mrd EUR (5,2 % ocenjenega BDP). Ob hitrejši rasti uvoza od izvoza blaga je k temu največ prispeval nižji blagovni presežek. Medletno višji je bil tudi primanjkljaj sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi višjih vplačil sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka. Storitveni presežek pa se je nadalje povečal, zlasti v menjavi cestnega transporta, potovanj, gradbenih storitev ter storitev raziskav in razvoja. Poleg tega so se znižali tudi neto odlivi primarnih dohodkov, predvsem zaradi manjših stroškov financiranja zunanjega dolga.