Izvoz v države EU se je v začetku letošnjega leta še zmanjšal, uvoz pa je ostal na ravni predhodnih mesecev. Ob negotovosti glede okrevanja v naših glavnih trgovinskih partnericah se je tudi januarja nadaljevalo tekoče upadanje blagovne menjave z državami EU (desez.). Na zmanjšanje izvoza je v zadnjih mesecih vplival zlasti nižji izvoz vmesnih proizvodov, predvsem kovin in kovinskih izdelkov, v primerjavi z drugim in tretjim četrtletjem lani pa je bila opazno nižja tudi trgovina z naftnimi derivati. Na uvozni strani se je nekoliko okrepil uvoz blaga za široko potrošnjo, podobno kot pri izvozu pa se je zmanjšal uvoz blaga za vmesno potrošnjo, kar kaže na upočasnjeno aktivnost v predelovalnih dejavnostih. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil januarja izvoz v države EU opazno nižji, uvoz iz teh držav pa nekoliko višji. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih je februarja ostalo nizko, nizka so tudi njihova izvozna pričakovanja. 

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je januarja nekoliko povečala in bila podobna kot pred letom. H krepitvi so prispevale predvsem visoko tehnološko zahtevne panoge, kjer je proizvodnja ostala medletno višja. Energetska kriza z umirjanjem rasti povpraševanja še naprej najbolj negativno vpliva na energetsko intenzivnejše panoge, ki so proizvedle manj kot pred letom. Najbolj, za več kot petino, je padla proizvodnja v papirni industriji; najmanj (za nekaj več kot 3 %) pa v gumarski industriji in proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (v kemični industriji in proizvodnji kovin je bila nižja za okoli 15 %). Desetino nižja kot pred letom je zaradi umirjanja rasti povpraševanja in v manjši meri tudi motenj v dobavnih verigah ostala tudi proizvodnja motornih vozil. Pričakovanja predelovalnih podjetij glede krepitve proizvodnje v prihodnje ostajajo skromna, na kar v pomembni meri vplivajo obeti glede izvoza, ki ostajajo na nizkih ravneh.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 19. februarjem in 4. marcem 2023 ob visoki rasti cen medletno višja za 9 %. Medletna rast prodaje se je zaradi lanske višje osnove ob odpravi nekaterih omejitvenih ukrepov v povezavi z epidemijo precej umirila. Glede na rasti v začetku leta se je več kot prepolovila rast v gostinstvu (na 13 %) in v nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj je bila rast v drugih storitvenih dejavnostih 11-odstotna). Nekoliko se je umirila tudi rast v trgovini (z 11 % na 9 %), kjer je bilo sicer izdanih skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov.

Medletna rast prometa tovornih vozil na slovenskih avtocestah se znižuje in je februarja 2023 znašala le še dober odstotek. Še sredi leta 2021 se je promet tovornih vozil medletno povečeval tudi za prek 10 %, do februarja 2023 pa se je rast znižala na le 1,2 %. Kljub temu je bil v tem obdobju obseg prometa v primerjavi z enakimi meseci v letu 2019 že precej večji, lani in letos v povprečju za okoli 6 %. Delež prometa tujih vozil je bil opazneje nižji le v začetku epidemije, po mesecih nekoliko niha, sicer pa ostaja zelo konstanten in je februarja znašal okoli 61 %, tako da niti epidemija niti energetska kriza nista pomembneje vplivali na strukturo prevozov.

Februarja se je po sezonsko prilagojenih podatkih nadaljeval upad števila registriranih brezposelnih (za 1,4 %). Po originalnih podatkih je bilo konec februarja brezposelnih 53.404 oseb, kar je 3,6 % manj kot konec januarja. Medletno je bilo število brezposelnih za 17,6 % nižje. Nadalje je po originalnih podatkih upadlo tudi število dolgotrajno brezposelnih (februarja jih je bilo medletno skoraj za tretjino manj), kar odraža veliko pomanjkanje delovne sile.