Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je maja (–1,3 %) po sezonsko prilagojenih podatkih ostal podoben prejšnjim mesecem. Po originalnih podatkih je bilo konec maja brezposelnih 47.186 oseb, kar je 2,9 % manj kot konec aprila. Medletno je bilo število brezposelnih za 15,5 % nižje. Ob velikem pomanjkanju delovne sile se je za 27,2 % zmanjšalo tudi število dolgotrajno brezposelnih, za 15,7 % manj pa je bilo brezposelnih, starejših od 50 let. 

Poraba plina je bila maja, kot tudi že aprila, nekoliko višja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih letih. V prejšnjih mesecih smo manjšo porabo plina povezovali z manjšo proizvodnjo dela industrije zaradi visokih cen plina in z vladnimi ukrepi za spodbujanje varčnejše rabe. Na razmeroma veliko porabo v zadnjih mesecih pa so vplivale ponovno nižje temperature, ki so podaljšale kurilno sezono. Borzne cene plina, ki so se konec maja spustile pod 30 EUR in so nižje kot v celem lanskem letu, so nekatera podjetja spodbudile k ponovno večji proizvodnji, tudi v jeklarski industriji, kjer proizvodnja od aprila spet poteka v polnem obsegu. Slovenija je cilj EU o vsaj 15-odstotnem zmanjšanju porabe plina od avgusta lani do marca letos dosegla (znižanje za 14 %). V prvih dveh mesecih obdobja za eno leto podaljšane uredbe EU o varčevanju s plinom pa je bila poraba plina v Sloveniji celo nekoliko višja od primerljive povprečne porabe (za malo več kot 1 %). Slovenija bo lahko v skladu z uredbo porabo plina v novi plinsko-parni enoti ljubljanske toplarne, ki še ni začela obratovati, izvzela iz izračuna.

Poraba elektrike je bila maja, enako kot mesec prej, medletno nižja za 12 %. Ocenjujemo, da je k temu največ prispevala nižja poraba energetsko intenzivnega dela industrije kot posledica visokih cen elektrike. K nižji medletni porabi od aprila prispeva tudi zaustavitev proizvodnje primarnega aluminija v podjetju Talum. Na medletno nižjo porabo je lahko delno vplivala tudi nižja poraba gospodinjstev zaradi varčnejše rabe energije. Medletno nižjo porabo so imele maja tudi naše glavne trgovinske partnerice (Avstrija in Francija 12 %, Italija in Nemčija 5 %), razen Hrvaške, ki je imela za odstotek višjo porabo.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po skromni krepitvi v prvem četrtletju aprila precej zmanjšala. V vseh skupinah panog je bila manjša kot v prvem četrtletju. V primerjavi z aprilom lani pa je bila nižja za 7,2 % (delovnim dnem prilagojeno). Najbolj je znova upadla proizvodnja v papirni in kemični industriji, kjer se je medletni padec tako kot v preostalih energetsko intenzivnih panogah poglobil. Tudi v večini ostalih panog je bil medletni padec večji kot v prvem četrtletju, po rasti v prvem četrtletju pa je bila medletno nižja tudi proizvodnja električnih naprav in po naši oceni farmacevtska industrija. Višja kot pred letom je ostala proizvodnja motornih vozil. Obeti v predelovalnih dejavnostih so se zadnje mesece še poslabšali. Večina podjetij ne pričakuje rasti izvoza do konca poletja, skromna ostajajo tudi pričakovanja krepitve proizvodnje.