Medletni upad tedenske porabe elektrike je v zadnjem tednu avgusta ostal približno enak kot v tednu prej. Tedenska poraba je bila medletno nižja za 9 %, upad je bil nekoliko večji kot na začetku avgusta. Izmed naših najpomembnejših trgovinskih partneric sta imeli enak upad Avstrija in Italija, medtem ko je bil upad v Franciji in na Hrvaškem nekoliko manjši (6 %). V Nemčiji je poraba elektrike v zadnjem tednu avgusta dosegla lansko raven.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah  je v drugi polovici avgusta ponovno zdrsnil pod raven pred epidemijo. Promet se je, po močnem upadu ob razglasitvi epidemije, opazneje krepil od sredine junija in bil sredi avgusta (prilagojeno zaradi praznikov) že 6 % višji kot pred letom. Nato je ponovno upadel in konec avgusta za 8 % zaostal za primerljivo lansko ravnjo.  Obseg prevoženih kilometrov domačih tovornih vozil je bil medletno nižji za 4 %, promet tujih prevoznikov pa za 10 %.

V drugem četrtletju se je medletni upad realnega BDP pričakovano močno poglobil (-13 %, v prvem četrtletju -2,5 %). K padcu so zaradi zaprtja vseh nenujnih storitvenih dejavnosti in neživilskih trgovin v povezavi z ukrepi za zajezitev širjenja epidemije COVID-19, največ prispevale storitvene dejavnosti, še zlasti skupina dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva. Padec je bil globok tudi v predelovalnih dejavnostih zaradi upadanja naročil ter prekinjenih ali oteženih nabavno-prodajnih poti. Zaradi omejitev gibanja je opazno upadla tudi potrošnja gospodinjstev. Visoka negotovost je vplivala na močan upad investicij v opremo in stroje, znižale pa so se tudi gradbene investicije. Zaradi padca svetovne trgovine, mednarodnih omejitev in strogih omejitvenih ukrepov v državah EU, sta se zelo zmanjšala tudi izvoz in uvoz. Med agregati potrošnje se je medletno okrepila le končna državna potrošnja.

Glede na anketne podatke so se razmere na trgu dela v drugem četrtletju pričakovano poslabšale. Medletno je število zaposlenih manjše za 1,2 %,  še bolj je upadlo število samozaposlenih (-8,8 %). Med zaposlenimi je bil izrazit medletni upad študentskega dela (za več kot polovico), število zaposlenih v delovnem razmerju pa se ni dosti spremenilo. Število brezposelnih je medletno višje za okoli četrtino, pri čemer je bilo povečanje izrazitejše med mlajšimi starostnimi skupinami. Anketna stopnja brezposelnosti je bila 5,2 %, kar je za 1 o. t. več kot pred letom. 

Po julijski rasti so bile cene življenjskih potrebščin avgusta medletno ponovno nižje. K znižanju cen so zopet največ prispevale nižje cene naftnih derivatov. Ponovno se je poglobil tudi padec cen poltrajnega blaga, predvsem zaradi mesečnega znižanja cen v skupini obleka in obutev (1,5 %), ki so se lani avgusta povišale. Tudi cene trajnega blaga so bile medletno nižje. Izrazitejši padec cen so preprečile cene storitev, katerih rast se je sicer nekoliko upočasnila, a bila še vedno skoraj 2-odstotna. Rast cen hrane se je po padcu v juniju stabilizirala okrog 3,5 %.