Blagovna menjava se je v juliju in avgustu  povečala, negotovost ostaja velika. Realni izvoz v države EU in uvoz blaga iz držav EU sta se julija in avgusta povečala skupaj za več kot 6,5 % (desez.) in bila višja kot pred letom. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 (tj. pred epidemijo) je bil izvoz v države EU realno višji za 10,7 %, uvoz pa za 0,4 %. Višja kot pred letom ostaja tudi menjava z državami zunaj EU, ki pa mesečno niha zaradi t. i. poslov oplemenitenja. V zadnjih mesecih se je ponovno povečala tudi blagovna menjava z Rusijo in Ukrajino, ki je bila ob začetku vojne prekinjena. Velika negotovost v mednarodnem okolju (inflacija, motnje v dobavnih verigah in dobava energentov, nadaljevanje vojne v Ukrajini) je opazno vplivala tudi na razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih, saj so se izvozna naročila in pričakovanja septembra še znižala. 

Donosnosti do dospetja državnih obveznic držav članic evrskega območja so se v tretjem četrtletju nadalje okrepile. Na to so vplivala izrazito povišana inflacija v evrskem območju, dvig ključnih obrestnih mer in povečana tveganja za upočasnjevanje gospodarske aktivnosti ter ukrepi za blaženje posledic energetske krize, ki negativno vplivajo na javne finance. Donosnost do dospetja slovenske državne obveznice je bila tako v tretjem četrtletju 2,45 %. Razmik do nemške obveznice pa je bil s 109 b. t. za 7 b. t. višji kot v predhodnem četrtletju in največji v zadnjih petih letih.

Septembra je bil upad števila registriranih brezposelnih po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot prejšnja meseca (–1,2 %). Po originalnih podatkih je bilo konec septembra brezposelnih 52.043 oseb, kar je rekordno nizko in za 3,5 % nižje kot konec avgusta ter za 21,3 % nižje kot pred letom. Zaradi velikega povpraševanja po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, od maja lani upada tudi število dolgotrajno brezposelnih – septembra jih je bilo medletno skoraj za tretjino manj. Upada tudi število brezposelnih starejših od 50 let, ki so tako kot dolgotrajno brezposelni težje zaposljivi – septembra jih je bilo za dobro petino manj kot pred letom. 

Poraba elektrike je bila septembra, podobno kot mesec prej, medletno nižja za 7 %. Nižja poraba od lanske je po naši oceni izhajala predvsem iz industrijskega dela porabe kot posledica visokih cen elektrike, zaradi katerih so nekatera podjetja, zlasti v energetsko intenzivni industriji, omejila proizvodnjo, lahko pa tudi prilagodila proizvodne procese v smeri večje energetske učinkovitosti. V primerjavi z lanskim septembrom je bila poraba nižja tudi v naših glavnih trgovinskih partnericah (v Avstriji –6 %, v Franciji –5 %, v Italiji –3 %, na Hrvaškem in v Nemčiji pa –1 %).

Vrednost davčno potrjenih računov je bila med 18. septembrom in 1. oktobrom 2022 ob visoki rasti cen medletno in glede na enako obdobje leta 2019 nominalno višja za 14 %. Medletna rast je bila nekoliko višja kot v preteklih tednih, kar je bila predvsem posledica nižje lanske osnove zaradi razširitve pogoja PCT na uporabnike večine storitev sredi lanskega septembra. Rast je bila višja v trgovini (15 %, v preteklem mesecu in pol pa okoli 10 %), kjer je bilo izdanih skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Več kot podvojila se je tudi rast prodaje v gostinstvu (na 10 %), kar je bila posledica visoke rasti pri strežbi jedi in pijač, prodaja v nastanitvenih obratih pa je bila ponovno medletno nižja.