Cene življenjskih potrebščin so se januarja na mesečni ravni znižale (za 0,4 %), njihova medletna rast (2,0 %) pa je bila malenkost višja kot decembra. K višji medletni inflaciji so tokrat v največji meri prispevale višje cene v skupini prevoz (za 3 %), kjer se je rast v primerjavi s preteklim mesecem več kot podvojila. To je bila posledica nizke lanske osnove ob občutni pocenitvi naftnih derivatov (tudi zaradi ukrepov vlade konec leta 2023), nekoliko pa so k temu prispevale tudi višje cene naftnih derivatov v začetku letošnjega leta. Januarja se je ponovno nekoliko okrepila tudi medletna rast cen v skupini restavracije in hoteli (4,8 %) ter rekreacija in kultura (2,2 %), kar je vplivalo tudi na višjo medletno rast cen storitev (3,1 %). Rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače se je, kljub višji obdavčitvi sladkih pijač v januarju, na medletni ravni nekoliko upočasnila (2,3 %). Ob nekoliko izrazitejši sezonski pocenitvi v skupini obleka in obutev (mesečno za 9,5 %), se je medletna rast cen poltrajnega blaga v primerjavi s koncem preteklega leta prepolovila (1 %), padec cen trajnega blaga pa je bil ponovno nekoliko manjši (–0,3 %). 

Število brezposelnih je januarja (ob izločitvi sezonskih vplivov) ostalo podobno kot ob koncu lanskega leta. Po originalnih podatkih je bilo konec januarja brezposelnih 50.148 oseb oz. 6,6 % več kot konec decembra, kar je večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Medletno je bilo število brezposelnih januarja manjše za 2,8 %, kar je podobno kot decembra lani, upad se je v primerjavi s prejšnjimi meseci zmanjšal. To je bila predvsem posledica medletno večjega priliva v brezposelnost zaradi presežnih delavcev in stečajev ob koncu lanskega leta in večjega priliva v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za določen čas v začetku leta. Ob vztrajnem pomanjkanju delovne sile in upokojevanju starejših brezposelnih je bilo konec januarja medletno za 11,4 % manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom) in za 10,5 % manj brezposelnih, starejših od 55 let. Število brezposelnih mladih (15–29 let) je bilo četrti mesec zapored medletno malenkost večje.

Medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov se je januarja podvojila na 4 %. Medletna rast, ki se je lani, od najvišje vrednosti v prvem četrtletju, do konca leta umirila (na 2 % v zadnjem četrtletju), se je v začetku leta 2025 precej okrepila (na 4 %).

Realni izvoz in uvoz blaga sta v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi s tretjim upadla (desez.), medletno sta bila višja. K četrtletnemu upadu izvoza (–2,0 %) je pomembno prispevalo opazno decembrsko tekoče znižanje, sicer se je v zadnjem četrtletju zmanjšal izvoz v nekatere glavne trgovinske partnerice EU, zlasti v Nemčijo, Francijo, Hrvaško in Italijo. Tretje četrtletje zapored je močneje upadel izvoz vozil, kar povezujemo z upadom proizvodnje motornih vozil v Sloveniji, nižjim povpraševanjem po avtomobilih in negotovostjo v evropski avtomobilski industriji. Nižja sta bila tudi izvoz kovin in kovinskih izdelkov ter strojev in naprav. Izvoz kemičnih izdelkov, vključno s farmacevtskimi, se je povečal, a je bila rast nižja kot v predhodnih četrtletjih. Pri uvozu (–2,6 %) sta se v zadnjem četrtletju tekoče zmanjšala uvoz proizvodov za vmesno potrošnjo in uvoz investicijskih proizvodov, uvoz proizvodov za široko potrošnjo pa je ostal podoben kot četrtletje prej (vse desez.). Medletno sta bila izvoz in uvoz v zadnjem lanskem četrtletju višja (3,2 % oz. 1,2 %), tako kot tudi v celotnem letu 2024 (3,4 % oz. 3,6 %). Na to je vplivala tudi nizka osnova v drugi polovici leta 2023 in večje število delovnih dni v tretjem in četrtem četrtletju 2024. 
Januarja je razpoloženje v izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih v Sloveniji, vključno z izvoznimi naročili, ostalo nizko.