Blagovna menjava z državami EU se je v začetku tretjega četrtletja nekoliko zvišala, a je bila rast nižja kot v začetku leta; negotovost ostaja visoka. Blagovna menjava z državami EU v zadnjih mesecih narašča počasneje kot menjava s preostalimi državami. To je po naši oceni povezano s povečano negotovostjo v naših glavnih trgovinskih partnericah v državah EU, predvsem z upočasnjevanjem rasti aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, in naraščajočo inflacijo v teh državah. Negotovost vpliva tudi na visoka mesečna nihanja realnega uvoza iz držav EU. V prvih sedmih mesecih letos se je izvoz v države EU v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 7,2 %, uvoz pa za 2,2 %, medletne rasti se upočasnjujejo. Izvozna pričakovanja so se avgusta nadalje znižala. 

Prihodek, ki je v drugem četrtletju v večini trgovskih panog stagniral, se je julija po predhodnih podatkih nekoliko povečal. V drugem četrtletju je ob stagnaciji v glavnih treh panogah medletna realna rast prodaje ostala najvišja v trgovini na debelo (10 %), kar je bila po naši oceni tudi posledica nadaljevanja visoke rasti prodaje primarnih izdelkov, ki se je po podatkih iz zaključnih računov močno povečala že lani. Upočasnila se je medletna rast prihodka v trgovini na drobno brez motornih goriv (na 4,4 %), kar je bila predvsem posledica nižje rasti prodaje neživil, drugo četrtletje zapored pa je bila medletno nižja prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov. Med neživili je bila prvič po koncu leta 2020 medletno nižja prodaja pohištva in gospodinjskih naprav, drugo četrtletje zapored pa tudi prodaja po pošti ali po internetu. Medletno je precej nižja ostala prodaja v trgovini z motornimi vozili (−7,2 %). Po predhodnih podatkih se je ta, poleg prodaje živil, pijač in neživil, julija v primerjavi z junijem nekoliko okrepila.

Rast realnega prihodka se je v drugem četrtletju nadaljevala v vseh storitvah. Skupni realni prihodek se je tekoče okrepil za 4,8 %, medletno je bil zaradi nizke osnove v 2021 večji za 18,9 %. Prihodek se je tekoče pospešil v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih zaradi visoke rasti v računalniških storitvah, kjer so se nadaljevala ugodna gibanja na domačem in tujih trgih, v telekomunikacijskih pa se je ohranil na doseženi ravni. Gostinski prihodek se je ob nadaljnji rasti števila prenočitev turistov in trošenja domačega prebivalstva, ki je bilo spodbujeno tudi z unovčevanjem bonov, še povečal. V strokovno-tehničnih dejavnostih se je rast prihodka nekoliko upočasnila. Po krajšem zastoju v začetku leta se je prihodek v prometu in skladiščenju spet povečal, tokrat z močno rastjo v kopenskem prometu. Ponovno se je nekoliko povečal tudi v drugih poslovnih dejavnostih, kjer se je rast v zaposlovalnih agencijah nadaljevala, v potovalnih pa ob uvodu v poletje močno pospešila. Kljub temu je njun zaostanek glede na prihodek pred epidemijo (2. četrtletje 2019) še vedno znaten (v potovalnih agencijah za 33 %, v zaposlovalnih pa za 27 %). 

Cene življenjskih potrebščin so bile avgusta na mesečni ravni nespremenjene, medletna rast pa je ostala 11-odstotna. Ob mesečno nižjih cenah naftnih derivatov se je tako nekoliko znižala medletna rast cen energentov, ki pa je še vedno presegala 35 %. V zadnjih mesecih se je močno okrepila predvsem rast cen trdih goriv, ki so bile medletno višje za dve tretjini. To je po naši oceni v določeni meri posledica večjega povpraševanja ob preusmeritvi gospodinjstev na druge vire energije in tudi manjše ponudbe ob omejevanju izvoza trdih goriv iz nekaterih držav. Cene hrane so bile medletno višje za 14,1 % in so skupaj z energenti prispevale skoraj tri petine celotne inflacije. Rast cen poltrajnega blaga se ohranja okrog treh odstotkov, rast cen trajnega blaga pa je bila nekoliko nižja, a še vedno približno 10-odstotna. Medletna rast cen storitev se je ohranila okrog doseženih ravni (5,5 %).

Po anketnih podatkih so razmere na trgu dela v drugem četrtletju ostale podobne kot v prvem četrtletju in tudi v enakem lanskem obdobju. Po originalnih podatkih je bilo brezposelnih 44 tisoč oseb, kar je enako kot v drugem četrtletju lani. Anketna stopnja brezposelnosti je bila medletno nižja za 0,1 o. t. – bila je 4,2-odstotna. Ob že zelo visoki doseženi ravni se je v drugem četrtletju nadaljevala medletna rast (0,8 %) števila delovno aktivnih. Pri tem ocenjujemo, da je na rast vplivalo zlasti prehajanje oseb iz neaktivnosti v zaposlitev.