Po tem, ko se je medletna rast cen življenjskih potrebščin v preteklih dveh mesecih nekoliko povišala, se je aprila znižala na 3 %, kar je najnižje po oktobru 2021. K umirjanju medletne rasti so v veliki meri prispevale manj izrazite sezonske podražitve počitnic v paketu (mesečno za 13,8 %). Rast cen v skupini rekreacija in kultura se je na medletni ravni v primerjavi z marcem skoraj prepolovila (3,2 %), rast cen storitev pa se je znižala za približno četrtino, na 4,5 %. Manj izrazite so bile tudi sezonske podražitve v skupini obleke in obutve (4,2 %), kar je vplivalo na nižjo rast cen poltrajnega blaga, ki je tako bilo na medletni ravni dražje za 1,8 %. Cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače so se na mesečni ravni znižale za 1 %, medletno pa so ostale nespremenjene. Cene trajnega blaga so bile medletno ponovno nižje (–0,7 %). Med dvanajstimi skupinami blaga in storitev cene še naprej najhitreje naraščajo v skupini restavracije in hoteli (medletno 7,3 %), kjer se rast po umiritvi v začetku leta ponovno krepi. Hitro naraščajo tudi cene v skupinah izobraževanje (6,6 %) in zdravstvo (6,1 %).

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 14. in 27. aprilom medletno večja za 3 %. Rast je bila podobna kot v preteklih obdobjih letošnjega leta, z izjemo nihanj v preteklih dveh 14-dnevnih obdobjih v povezavi z razporeditvijo velikonočnih praznikov. Prodaja v trgovini, kjer je bilo izdanih za skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov, je bila medletno večja za 2 %. Najvišja je ostala rast v trgovini z motornimi vozili (11 %). Prodaja v trgovini na debelo je ostala medletno manjša. Umirila se je medletna rast prodaje v gostinstvu in nekaterih kulturnih, razvedrilnih ter športnih storitvah in igrah na srečo (skupaj v gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih je bila 4-odstotna, v preteklih obdobjih letos pa je bila v povprečju 8-odstotna).

Blagovna menjava se je v prvem četrtletju letos tekoče povečala (desez.), njen obseg pa je bil še vedno manjši kot pred letom. V primerjavi s četrtletjem prej se je realni izvoz blaga povečal za 2,1 %, uvoz pa, ob večjih mesečnih nihanjih, za 1 %. Pri izvozu se je opazneje povečal izvoz vozil (kar je vplivalo tudi na močno povečanje izvoza v Francijo), večji je bil tudi izvoz kemičnih proizvodov. K povečanju uvoza blaga je prispeval uvoz izdelkov za vmesno in široko potrošnjo, uvoz izdelkov za investicijsko potrošnjo pa se je zmanjšal (desez.). V primerjavi z enakim obdobjem lani sta izvoz in uvoz blaga v prvem četrtletju letos ostala nižja, opazno manjša sta bila zlasti izvoz v države izven EU in uvoz iz držav EU. Aprila je razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih ostalo nizko, zelo nizka je bila tudi raven izvoznih naročil. Podjetja navajajo, da so tudi v drugem četrtletju glavni omejitveni dejavniki za poslovanje povezani predvsem z negotovimi gospodarskimi razmerami, nizkim tujim povpraševanjem in pomanjkanjem usposobljene delovne sile.

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je februarja precej zmanjšal (za 1,8 %), medletno pa je bil realno večji za 1,8 %. Po močni januarski rasti je prihodek najbolj upadel v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih. Velik upad prihodka je bil tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih, kjer je bila rast zabeležena le v eni, po prihodku manjši, dejavnosti. V gostinstvu se je prihodek zmanjšal drugi mesec zapored po razmeroma visoki rasti v zadnjem lanskem četrtletju. Prihodek se je nadalje zmanjšal še v drugih poslovnih dejavnostih, ob ponovnem zmanjšanju v zaposlovalnih storitvah. Prihodek se je nekoliko povečal le v dejavnosti prometa in skladiščenja, k rasti sta prispevala kopenski promet in dejavnost skladiščenja. Medletna rast skupnega prihodka tržnih storitev se je februarja opazno upočasnila (s 5,8 % januarja na 1,8 %), znaten upad pa je bil zabeležen v poslovanju z nepremičninami.