Po znatni okrepitvi na začetku letošnjega leta se je rast cen življenjskih potrebščin marca nekoliko upočasnila in bila medletno 5,4-odstotna. Nižja inflacija je bila v veliki meri posledica sprejetega Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, na podlagi katerega se je zaradi začasne oprostitve plačila določenih prispevkov močno pocenila električna energija (na mesečni ravni za 38,6 %, na letni pa za 29,8 %). Ponovna regulacija cen pogonskih goriv je nekoliko omejila tudi rast cen naftnih derivatov, a so bile medletno kljub temu višje za več kot četrtino. Ob izrazitejši sezonski pocenitvi počitniških paketov je bila medletno nižja tudi rast cen storitev. Medletna rast cen poltrajnega blaga se je ohranila okrog 4,5 %, trajnega blaga pa je ostala visoka (8,8 %). Ob geopolitičnih napetostih se krepijo stroškovni pritiski zaradi visokih cen energentov in vhodnih surovin, kar zvišuje cene hrane. Te so bile marca medletno višje za skoraj 7 %, kar je največ po letu 2008.

Prodaja v trgovini se je januarja v primerjavi z mesecem prej zmanjšala, medletno pa je bila tudi zaradi nizke osnove za več kot petino večja. Mesečni upad je bil predvsem posledica velikega zmanjšanja prodaje v trgovini na drobno, katere dinamiko v zadnjih mesecih določa močno nihanje realnega prihodka v trgovini z motornimi gorivi. Po visoki rasti decembra se je ta januarja močno zmanjšal, po predhodnih podatkih pa februarja ponovno močneje okrepil. Januarja se je še nekoliko zmanjšala tudi prodaja v trgovini z motornimi vozili, ki je ob podaljšanih rokih dobave avtomobilov kot edina izmed glavnih panog še zaostajala za prodajo pred epidemijo. Močneje pa se je, po precejšnjem zmanjšanju v preteklem mesecu, okrepil prihodek v trgovini na debelo. 

Realni prihodek se je januarja v primerjavi z mesecem prej v večini tržnih storitev ponovno povečal. Ob ponovni visoki rasti v arhitekturno-projektantskih storitvah se je tekoče najbolj povečal v strokovno-tehničnih dejavnostih. Ponovno se je okrepil tudi v gostinstvu, zvišal pa se je še v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kot posledica večjih prihodkov v računalniških in telekomunikacijskih storitvah. V prometu in skladiščenju se prihodek zadnja dva meseca zmanjšuje, najbolj v kopenskem prometu in v spremljajočih prometnih dejavnostih. Od novembra lani večinoma upada tudi v drugih poslovnih dejavnostih, kot posledica manjšega prihodka v vseh segmentih, razen v zaposlovalnih storitvah. Skupni realni prihodek se je glede na predhodni mesec sicer nekoliko zmanjšal (za 0,7 %), medletno pa je bil ob nizki lanski osnovi večji za 25 %. Januarja je bil medletno višji v vseh tržnih storitvah, glede na enako obdobje 2020 pa je še izrazito zaostajal v potovalnih agencijah (za 60 %) ter v dejavnostih v zvezi s filmi, dajanjem v najem in zakup ter strežbo jedi in pijač (povprečno za 23 %).

Donosnosti do dospetja obveznic držav članic evrskega območja so se v prvem četrtletju precej zvišale. Na višjo donosnost je vplivala nadaljnja rast inflacije v evrskem območju in odločitev ECB o nekoliko hitrejšem umikanju ukrepov ekspanzivne denarne politike. Donosnost do dospetja desetletne slovenske državne obveznice je bila v prvem četrtletju 0,81-odstotna, kar je največ v zadnjih treh letih. Razmik do nemške obveznice je bil s 65 b. t. približno za 15 b. t. višji kot v predhodnem četrtletju in je nekoliko presegel ravni pred izbruhom epidemije.

Javnofinančni položaj se je v letu 2021 izboljšal ob hitrem gospodarskem okrevanju in znižanju izdatkov za blaženje posledic epidemije. Nekoliko sta se znižala primanjkljaj (s 7,8 % na 5,2 % BDP) in javni dolg (s 79,8 % na 74,7 % BDP), na slednje je vplivalo tudi znižanje gotovinskih rezerv države, ki pa ostajajo visoke. Izdatki za blaženje posledic epidemije so se po oceni UMAR s 5,2 % BDP v letu 2020 znižali na 4,5 % BDP. Za razliko od znižanja izdatkov za blaženje posledic epidemije se je v letu 2021 okrepila rast ostalih izdatkov. To je bilo  posledica okrepitve rasti investicij, kot del širšega evropskega odziva v podporo okrevanju, ter tudi preostalih izdatkov, ki so delno trajne narave.