Inflacija se je tudi junija izrazito okrepila in medletno dosegla 10,4 % (mesečno 2,7 %). Na to je v veliki meri vplivalo prenehanje veljavnosti februarja sprejete začasne oprostitve plačila določenih prispevkov za električno energijo, namenjene blažitvi vpliva visokih cen energentov. S ponovnim obračunavanjem teh prispevkov je bila cena električne energije junija na mesečni ravni višja za več kot 50 %. Cene energentov  se sicer krepijo že od marca lani, dodatni zagon pa so dobile z zaostrovanjem razmer v Ukrajini. Junija so bile po naši oceni medletno višje že za približno 35 %, k inflaciji pa so prispevale več kot 4 o. t., kar pa še ne vključuje vpliva spremembe regulacije cen naftnih derivatov 21. junija, ki se bo v celoti odrazila v julijski inflaciji. Višje cene energentov in prehranskih surovin, ki so v določeni meri tudi posledica geopolitičnih napetosti, se vse bolj prelivajo tudi v končne cene hrane. Te so bile junija medletno višje za 12,8 %, k rasti pa so pomembno prispevale višje cene kruha, izdelkov iz žit, olja in mesa. Rast cen storitev se je ohranila na okoli 5 %, k njej pa so največ prispevale višje cene gostinskih storitev, najemnin, počitnic v paketu in nastanitev. Rast cen je bila povišana tudi v večini ostalih skupin blaga in storitev. Nižja od dveh odstotkov je bila le v skupinah izobraževanje (0,4 %) in komunikacije (–5,3 %). 

Donosnosti do dospetja državnih obveznic držav članic evrskega območja so se v drugem četrtletju izraziteje povečale. Na to je vplivala okrepljena inflacija v evrskem območju in napoved ECB o hitrejši normalizaciji denarne politike. Izraziteje naraščajo donosnosti do dospetja državnih obveznic perifernih držav. Donosnost do dospetja slovenske državne obveznice je bila tako v drugem četrtletju 2,11 %, kar je največ po letu 2014. Razmik do nemške obveznice pa je bil s 102 b. t. približno za 40 b. t. višji kot v predhodnem četrtletju in je približno dvakrat presegel ravni pred izbruhom epidemije. 

Vrednost davčno potrjenih računov je bila med 12. in 25. junijem 2022 ob visoki rasti cen nominalno za okoli petino višja od vrednosti v enakem obdobju v letih 2021 in 2019. K nekoliko višji medletni rasti kot v prejšnjih dveh tednih je največ prispevala 17-odstotna nominalna rast prodaje v trgovini, kjer se sicer izda okoli tri četrtine skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Na rast je pomembno vplivala tudi 64-odstotna nominalna rast prodaje v gostinstvu (predvsem zaradi visoke rasti pri nastanitvah), ki pa je bila zaradi nadaljevanja odpravljanja omejitev pri poslovanju v lanskem juniju precej nižja kot v prejšnjih mesecih.

V trgovini se nadaljuje rast prodaje. Aprila je bila rast najvišja v trgovini z motornimi vozili, kjer se je prodaja po predhodnih podatkih močneje okrepila tudi maja. Kljub rasti pa je zaradi nizke prodaje v prejšnjih mesecih ostala edina izmed glavnih panog, ki je še zaostajala za ravnjo pred epidemijo. Po visoki rasti v prvem četrtletju se je še okrepila prodaja v trgovini na debelo. Zmanjšala pa se je v trgovini na drobno, na kar je poleg nižje prodaje v trgovini z motornimi gorivi (kjer je sicer realni prihodek v preteklih mesecih zelo nihal) vplivala tudi nižja prodaja v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki. Še okrepila pa se je (aprila in tudi maja po predhodnih podatkih) prodaja v trgovini na drobno z neživili. Ob nizki lanski osnovi (zaradi zaprtja javnega življenja v prvi tretjini aprila) je aprila dosegla visoko, 12,5-odstotno medletno rast.

Aprila se je nadaljevala rast realnega prihodka tržnih storitev. Skupni realni prihodek je bil glede na predhodni mesec večji za 2,5 %, medletno pa za 23,5 %, ob nizki osnovi v aprilu 2021. Rast se je tekoče pospešila v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih ter prometu in skladiščenju. V prvih je bila predvsem posledica ponovne znatne rasti prihodka v telekomunikacijskih storitvah, kjer se je prihodek od decembra lani večinoma povečeval, v računalniških storitvah pa so se nadaljevala ugodna gibanja na domačem in tujih trgih. V drugem primeru je rast izvirala predvsem iz kopenskega prometa in poštne dejavnosti. V strokovno-tehničnih in drugih poslovnih dejavnostih je prihodek stagniral. Po visoki rasti v preteklih mesecih se je prihodek zmanjšal le v gostinstvu. Zaostanek glede na prihodek pred epidemijo (april 2019) je bil izrazit le še v potovalnih in zaposlovalnih agencijah (za 40 % oz. za 28 %).