Realni BDP je bil v drugem četrtletju medletno večji za 2,5 %. K rasti, ki se je glede na predhodna četrtletja upočasnila, je ključno prispevala domača potrošnja. Potrošnja gospodinjstev se je nekoliko okrepila, nadalje so se povečale tudi investicije, predvsem gradbene. Rast skupnega izvoza se je še nekoliko povečala ob občutni podpori pospešene rasti izvoza farmacevtskih in medicinskih proizvodov. Vendar se je okrepil tudi uvoz teh izdelkov, kar je skupaj z višjo rastjo domače potrošnje prispevalo k pospešitvi rasti uvoza. Prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP je tako postal negativen.

Rast zaposlenosti se je upočasnila, brezposelnost pa je najnižja doslej. V drugem četrtletju se je nadalje povečalo število zaposlenih v delovnem razmerju. Ob umirjanju gospodarske rasti se je njihova rast upočasnila, v drugih oblikah dela pa se je njihovo število nadalje znižalo. Anketna brezposelnost ostaja, po številu in stopnji, nizka, razmeroma visok pa je še vedno delež dolgotrajno brezposelnih.

Prodaja v trgovini je po rasti na začetku leta v drugem četrtletju ostala na podobni ravni. V trgovini na drobno, ki jo sicer precej zaznamujejo nihanja v prodaji motornih goriv, ob nadaljnji rasti trošenja gospodinjstev umirjeno raste prodaja neživilskih in živilskih proizvodov. Prodaja v trgovini na debelo je ostala na ravni s konca lanskega leta, kar je tudi posledica umirjanja rasti aktivnosti v nekaterih z njo povezanih dejavnostih (promet, gradbeništvo, predelovalne dejavnosti). Po visokih rasteh v preteklih štirih letih pa se v zadnjih mesecih zmanjšuje prodaja v trgovini z motornimi vozili.

Rast prihodka v tržnih storitvah se je v drugem četrtletju upočasnila. Po obdobju znatne rasti se je upočasnila rast v gostinstvu (zaradi zmanjšanja prenočitev turistov v maju zaradi slabega vremena) in prometu, kjer raste izvoz storitev cestnega prometa. Prihodki v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih so ostali nespremenjeni, rast prihodka ob precejšnji krepitvi v računalniških storitvah zavira zniževanje v telekomunikacijskih storitvah. Znižal se je tudi prihodek v strokovno-tehničnih dejavnostih, predvsem zaradi znatnega majskega padca v arhitekturno-projektantskih storitvah. Visoka pa ostaja rast prihodka drugih poslovnih dejavnosti, ki je letos pod vplivom rasti v storitvah, ki jih podjetja običajno dajejo v izvajanje zunanjim izvajalcem.

Nadaljuje se postopna rast bilančnih vsot bank.  Nekoliko višja medletna rast kreditov v poletnih mesecih je po naši oceni v največji meri posledica manjšega razdolževana podjetij in NFI, obseg novega kreditiranja pa ostaja skromen. Kreditiranje gospodinjstev ob rasti trošenja ostaja na razmeroma visoki ravni. Med viri financiranja ob skoraj ničelnih obrestnih merah še naprej najhitreje naraščajo predvsem vloge čez noč, ki predstavljajo že skoraj polovico obveznosti bančnega sistema. Po intenzivnem razdolževanju od izbruha mednarodne finančne krize so se v zadnjih mesecih nekoliko okrepile tudi obveznosti do tujih bank, a je njihov delež še vedno nizek (pod 5 %).  

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je avgusta ponovno nekoliko zvišala. Tokratni prirast je bil v veliki meri posledica precej višje rasti cen oblek, ki so se na mesečni ravni povišale izraziteje in nekoliko prej kot v predhodnih letih. Ob naraščajočem trošenju gospodinjstev in ob rasti stroškov dela na enoto proizvoda se v zadnjih mesecih krepi tudi rast cen ostalega neenergetskega industrijskega blaga. Cene trajnega blaga so bile tako avgusta po več kot desetih letih neprekinjenega zniževanja medletno nekoliko višje (0,2 %). Rast cen storitev se nadalje giblje okrog 3-odstotne ravni. Prispevek hrane k skupni inflaciji se ohranja pri približno 0,5 o. t..

Razpoloženje v gospodarstvu se od začetka leta poslabšuje; obeti v storitvenih dejavnostih in trgovini na drobno pa še ostajajo ugodni. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu se od vrha doseženega na začetku oz. sredi leta 2018 zmanjšuje. V gradbeništvu je sicer še vedno na razmeroma visoki ravni, v predelovalnih dejavnostih pa je, predvsem zaradi poslabšanja pričakovanj v izvoznem delu, padlo pod dolgoletno povprečje. V zadnjem obdobju se je sicer nekoliko znižalo tudi zaupanje v storitvenih dejavnostih, ki še ostaja razmeroma visoko. Ob mesečnih nihanjih ostaja visoko tudi zaupanje v trgovini na drobno. Po poslabšanju v drugi polovici lanskega leta na podobni ravni ostaja zaupanje potrošnikov.