Vrednost kazalnika gospodarske klime je kljub izboljšanju maja še vedno nekoliko pod dolgoročnim povprečjem. Zaupanje se je izboljšalo v vseh dejavnostih, najbolj v trgovini (ki mesečno zelo niha) in med potrošniki. V primerjavi z majem lani je skupni kazalnik ostal približno nespremenjen, nižje pa je bilo zaupanje v storitvah in med potrošniki. Kazalnik gospodarske klime je bil nekoliko pod dolgoročnim povprečjem, prav tako kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki, kazalniki v trgovini na drobno, storitvah in gradbeništvu pa so bili nad povprečjem.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je maja (3,6 %) drugi mesec zapored povišala (aprila 3,1 %), mesečno so bile cene višje za 0,5 %. K medletni inflaciji so tudi maja največ (1,3 o. t.) prispevale za desetino višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva zaradi višjih cen energentov kot posledica nižje osnove, povezane s preteklimi ukrepi uravnavanja cen električne energije, že od začetka leta visokih rasti  trdih goriv in tudi vpliva vojne na Bližnjem vzhodu na cene nafte in naftnih derivatov (tekoča goriva – kurilno olje). Ta je prek za približno petino višjih cen pogonskih goriv vplivala tudi na visok (0,8-odstoten) prispevek cen v skupini prevoz. Še naprej se postopoma upočasnjuje rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače (0,9 %). Cene poltrajnega (0,1 %) in trajnega blaga (–0,2 %) so ostale medletno skoraj nespremenjene. Medletna rast cen storitev (3,8 %) se je v primerjavi z aprilom okrepila za 0,2 o. t. 

Realni prihodek je bil v prvem četrtletju ob močnem povečanju marčevske prodaje v večini trgovinskih panog medletno večji. Po zmanjševanju v preteklih treh mesecih se je marca močneje okrepil prihodek v trgovini na debelo, drugi mesec zapored pa tudi v trgovini z motornimi vozili. Po zmanjševanju v začetku leta, ki je sledilo razmeroma visoki decembrski rasti, se je marca povečala tudi prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki ter neživili (vse desez.). Prodaja v vseh trgovinskih panogah, razen v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, je bila v prvem četrtletju medletno večja. V trgovini z motornimi vozili je bila rast 5-odstotna, v trgovini na debelo in trgovini na drobno z neživili pa v vsaki 3-odstotna.

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je v prvem četrtletju nadalje povečal (desez.) in bil večji tudi medletno. V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se prihodek krepi od druge polovice lanskega leta. V prvem četrtletju se je rast nekoliko upočasnila zaradi zmanjšanja prihodka v telekomunikacijskih dejavnostih. Po občutni rasti v zadnjem lanskem četrtletju se je rast upočasnila tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih in gostinstvu, kjer se prihodek sicer povečuje od druge polovice lanskega leta.  V dejavnosti prometa in skladiščenja se je prihodek v prvem četrtletju nekoliko zmanjšal, a od konca leta 2024 večinoma stagnira. V drugih poslovnih dejavnostih se postopno povečuje od začetka lanskega leta. V prvem četrtletju se je rast upočasnila, prihodek je bil spet nekoliko manjši od primerljivega iz leta 2019 (vse desez.). Skupni realni prihodek je bil v prvem četrtletju medletno večji za 5,5 %, nekoliko manjši kot pred letom pa le v dejavnosti prometa (za 0,6 %).

Po anketnih podatkih je bilo število brezposelnih v prvem letošnjem četrtletju medletno večje, število delovno aktivnih pa manjše. Anketno brezposelnih je bilo 43 tisoč oseb, kar je 4,9 % več kot v prvem četrtletju leta 2025. To lahko povezujemo predvsem z upadom delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih. Medletno je bila malenkost višja (za 0,1 o. t.) tudi anketna stopnja brezposelnosti (4,1 %). Število delovno aktivnih je bilo v prvem četrtletju letos medletno manjše  (–0,8 %) ob manjšem številu zaposlenih v delovnem razmerju, samozaposlenih in pomagajočih družinskih članov, študentskega dela pa je bilo več.