Medletna rast cen življenjskih potrebščin (3,0 %) se je tudi avgusta nekoliko okrepila, mesečno pa so cene ostale nespremenjene. Cene v skupini obleka in obutev so se na mesečni ravni znižale za 2,4 % (sezonsko), kar pa je najnižja avgustovska pocenitev v zadnjih 5 letih. Ob razmeroma nizki osnovi zaradi lanske nadpovprečne (7,7-odstotne) mesečne pocenitve se je medletna rast cen tako v tej skupini okrepila iz julijskih 1,1 % na 6,9 %. To je tudi vplivalo na višjo medletno rast cen poltrajnega blaga (5,2 %), rast cen trajnega blaga pa je ostala umirjena (0,3 %). Medletna rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače, ki se je v preteklih mesecih krepila, se je avgusta minimalno znižala, a je bila s 7,6 % še vedno najvišja med vsemi  skupinami blaga in storitev ter je k medletni inflaciji prispevala 1,4 o. t. Medletna rast cen storitev je ostala okoli 3 %.

Razpoloženje v gospodarstvu se je avgusta nadalje izboljšalo, še vedno pa je bilo slabše kot pred enim letom. Vrednost kazalnika gospodarske klime, ki se je drugi mesec zapored povečala, je v primerjavi z enakim mesecem lani ostala nižja. K mesečnemu izboljšanju je avgusta prispevalo izboljšanje kazalnikov zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih (ki sta bila višja tudi medletno) ter izboljšanje kazalnika zaupanja potrošnikov, ki je bil sicer tretji mesec zapored medletno manjši. Avgusta je bila medletno manjša tudi vrednost kazalnikov zaupanja v gradbeništvu in trgovini na drobno. Razpoloženje v gospodarstvu je ostalo nekoliko nižje od dolgoletnega povprečja.

Realni prihodek v vseh trgovskih panogah je bil v drugem četrtletju in skupaj v prvi polovici leta medletno večji. Prihodek v trgovini na drobno z živili se je, po zmanjšanju v prvem, v drugem četrtletju povečal. Občutneje se je po stagnaciji v prvem četrtletju povečal v trgovini z motornimi vozili, nadaljevala se je tudi rast v trgovini na drobno z neživili. Po močnejšem marčevskem upadu se je v naslednjih treh mesecih prihodek v trgovini na debelo sicer povečeval, vendar je bil v povprečju drugega četrtletja nižji kot v povprečju prvega (vse desez.). Prodaja v vseh trgovskih panogah je bila v drugem četrtletju in skupaj v šestih mesecih večja tudi medletno; rast je bila največja v trgovini z motornimi vozili (6 %), v ostalih trgovskih panogah pa je bila precej skromnejša (okoli 2 % v povprečju).  

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je v drugem četrtletju zmanjšal (desez.), manjši je ostal tudi medletno (za 0,4 %). Po stagnaciji v prvem četrtletju se je prihodek v drugem tekoče zmanjšal za 1,3 %. Po dveh četrtletjih rasti se je najbolj zmanjšal v strokovno-tehničnih dejavnostih, kar je bilo posledica večjega upada v obeh po prihodku pomembnejših dejavnostih (arhitekturno-projektantske ter svetovalne storitve). Prihodek se je po visoki rasti v prvem četrtletju znatno zmanjšal tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, tokrat predvsem zaradi večjega upada prodaje računalniških storitev na domačem trgu. Po treh četrtletjih rahle rasti se je prihodek v dejavnosti prometa in skladiščenja nekoliko zmanjšal, zlasti v skladiščenju in zračnem prometu. Gostinski prihodek pa se je v drugem četrtletju, po upadu v prvem, ob visoki rasti predvsem prenočitev tujih turistov okrepil. Prihodek se je nekoliko povečal še v drugih poslovnih dejavnostih, pred tem se je od drugega četrtletja lani zmanjševal. Slednje sovpada s krčenjem prihodka v zaposlovalnih storitvah, tokrat se je tu negativni trend prekinil. V prvi polovici leta je bil realni prihodek medletno večji le v prometu in skladiščenju ter strokovno-tehničnih dejavnostih. 

Po anketnih podatkih  je bilo število brezposelnih v drugem četrtletju medletno manjše, manj pa je bilo tudi delovno aktivnih. Oboje je bilo predvsem posledica prehoda v neaktivnost (npr. v upokojitev ali šolanje). Anketno brezposelnih je bilo 33 tisoč oseb, kar je 5,7 % manj kot v lanskem drugem četrtletju. Anketna stopnja brezposelnosti (3,2 %) je bila medletno nižja za 0,2 o. t. in je bila najnižja doslej. Število delovno aktivnih je bilo v drugem četrtletju medletno malenkost manjše (–0,7 %). Podobno kot pred letom je ostalo število zaposlenih v delovnem razmerju in samozaposlenih, manj pa je bilo zaposlenih v nekaterih drugih oblikah dela (pogodbeno delo, študentsko delo, delo za neposredno plačilo, vajenci).