Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je oktobra še malenkost upočasnila (na 9,9 %). Rast cen energentov se je še nekoliko upočasnila in bila  medletno 18,7-odstotna, kar je najmanj v zadnjih šestih mesecih. Energenti so k medletni inflaciji prispevali 2,2 o. t. Upočasnjevanje rasti je predvsem posledica višje lanske osnove in tudi mesečno nižjih cen naftnih derivatov, ki v veliki meri še ne upoštevajo podražitve 25. oktobra. Med energenti še naprej hitro naraščajo cene trdih goriv, ki so se samo v zadnjih dveh mesecih skupno podražila za več kot 30 %, medletno pa skoraj za 125 %. Medletna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač se je oktobra še okrepila in dosegla že 17,2 %, največ v zadnjih dveh desetletjih, prispevek k inflaciji pa je bil 2,8 o. t. Mesečna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač pa je bila z 2,5 % druga najvišja letos. Medletna rast cen trajnega blaga, ki se je od konca prve polovice leta gibala nekoliko nad 10 %, se je oktobra znižala na 9,8 %. Medletna rast cen poltrajnega blaga je s 4 % še vedno razmeroma umirjena. Cene storitev pa so se na medletni ravni okrepile za skoraj 6 %.

Poraba zemeljskega plina je bila avgusta za 14 %, septembra pa za 11 % nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, znižanje v oktobru pa bo glede na razpoložljive podatke ob nadpovprečno toplem vremenu preseglo 20 %. Znižanje porabe plina v povprečju držav EU je bilo po podatkih Eurostata avgusta enako kot v Sloveniji, septembra pa 15-odstotno. Na znižanje vplivajo različni ukrepi držav EU za znižanje porabe plina ter prilagoditve industrije na podražitve plina z njegovo manjšo porabo. Tudi toplo vreme je oktobra prispevalo k nižji porabi glede na prejšnja leta in pripomoglo k temu, da so evropska skladišča plina skoraj polna. Poraba plina v Sloveniji je bila po predhodnih podatkih od 1. avgusta do 4. novembra 2022 glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let nižja za okoli 17 %. 

Poraba elektrike je bila oktobra medletno nižja za 12 %. Ocenjujemo, da je bil glavni razlog nižja industrijska poraba. To povezujemo s krčenjem proizvodnih aktivnosti, zlasti nekaterih energetsko intenzivnih podjetij zaradi visokih cen energije, ter z učinkovitejšo rabo energije. Medletno nižjo porabo so imele oktobra tudi naše glavne trgovinske partnerice (Francija za 3 %, Avstrija, Italija, Nemčija in Hrvaška pa za 7 %).

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 16. in 29. oktobrom 2022 ob visoki rasti cen medletno višja za 16 %, glede na enako obdobje 2019 pa za 23 %. Medletna rast, ki se od sredine septembra krepi predvsem zaradi nižje lanske osnove (sredi lanskega septembra se je pogoj PCT razširil na uporabnike večine storitev), je bila še nekoliko višja kot v preteklih dveh tednih. K temu je največ prispevala okrepljena nominalna rast v trgovini (16 %), kjer je bila rast prodaje višja v vseh treh glavnih panogah (na drobno, na debelo, z motornimi vozili). Po krepitvi v preteklih tednih pa se je medletna rast prodaje v gostinstvu več kot prepolovila (na 9 %), kar je bila posledica za več kot desetino nižje prodaje v nastanitvenih obratih, tudi zaradi unovčevanja bonov lani oktobra. Prodaja pri strežbi jedi in pijač je bila za petino višja.

Po avgustovski rasti se je septembra prihodek v trgovini po predhodnih podatkih zmanjšal, v povprečju tretjega četrtletja pa v večini panog ostal podoben kot v drugem četrtletju. Odstopala sta prihodek v trgovini na debelo, ki je precej upadel, in pa prodaja v trgovini z motornimi vozili, ki se je močneje okrepila. Ta je kljub rasti ostala edina izmed glavnih trgovskih panog, ki je še močno zaostajala za prodajo pred epidemijo, manjša pa je bila tudi v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem. Medletno manjša je v tretjem četrtletju ostala tudi prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki. V preostalih panogah so se medletne četrtletne rasti prodaje nadalje umirile. 

Po julijskem upadu se je realni prihodek tržnih storitev avgusta znova povečal, tekoče za 3,2 %, medletno za 7,8 %. Prihodek se je po nekaj mesecih zniževanja tekoče ponovno močneje okrepil v prometni dejavnosti, še posebej v skladiščenju. Ponovno se je okrepil tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kjer so k rasti prispevale vse storitve. Upadanje prihodka se je nadaljevalo v drugih poslovnih dejavnostih, predvsem zaradi njegovega občutnega zmanjšanja v potovalnih agencijah. Ob tekočem upadu števila prenočitev domačih in tujih turistov se je še nekoliko zmanjšal tudi gostinski prihodek. V strokovno-tehničnih dejavnostih je prihodek zaradi krčenja v svetovalnih storitvah ponovno zanihal navzdol.

Blagovna menjava z državami EU se je v tretjem četrtletju tekoče povečala; razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je oktobra še poslabšalo. Ob precejšnih mesečnih nihanjih se je realni izvoz blaga v države EU v primerjavi s preteklim četrtletjem povečal za 2,6 %, realni uvoz blaga iz držav EU pa je ostal na doseženi ravni (desez.). Medletna rast menjave z državami EU je v tretjem četrtletju ostala visoka (izvoz 8,5 %, uvoz 0,5 %). Velika negotovost v mednarodnem okolju je v zadnjih mesecih opazno vplivala na razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih, saj so se izvozna naročila oktobra še znižala in so na najnižji ravni po koncu leta 2020. Glede na anketne podatke podjetja pričakujejo, da se bo v zadnjem četrtletju njihov konkurenčni položaj na trgih EU in zunaj EU poslabšal, obseg novih naročil pa še znižal. 

Upad števila registriranih brezposelnih je bil oktobra po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot prejšnje mesece (–1,2 %). Po originalnih podatkih je bilo konec oktobra brezposelnih 52.991 oseb, kar je za 1,8 % več kot konec septembra. To je večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom prvih iskalcev zaposlitve v brezposelnost. Medletno je bilo število brezposelnih za 20,5 % nižje. Zaradi velikega povpraševanja po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, od maja lani upada tudi število dolgotrajno brezposelnih – oktobra jih je bilo medletno skoraj za tretjino manj. Upada tudi število brezposelnih, starejših od 50 let, ki so tako kot dolgotrajno brezposelni težje zaposljivi – oktobra jih je bilo za dobro petino manj kot pred letom.

Ob visoki inflaciji je bila avgusta povprečna bruto plača medletno realno nižja za 4,8 %; v javnem sektorju je bilo znižanje zaradi lanske osnove večje (7,2 %) kot v zasebnem (3,4 %). V zasebnem sektorju je bil realni medletni upad nekoliko manjši kot v juliju, a večji kot v preostalih mesecih letos. V javnem sektorju pa je bil medletni upad realno manjši kot v prejšnjih mesecih, kar je povezano z medletnim učinkom prenehanja izplačevanja večine epidemičnih dodatkov julija lani.