Obseg zunanjetrgovinske menjave se je na začetku tretjega četrtletja povečal. V prvih sedmih mesecih je bil realni izvoz blaga medletno večji za 9,4 %, k njegovi rasti pa je prispeval predvsem izvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov. Rast izvoza drugih pomembnejših izdelkov predelovalnih dejavnosti je bila precej nižja, kar povezujemo z ohlajanjem rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah (predvsem Nemčiji). Rast uvoza ostaja visoka, k njeni rasti pa prispevajo podobni dejavniki kot pri izvozu.

Rast prihodka se je na začetku tretjega četrtletja nadaljevala v večini tržnih storitev. V strokovno-tehničnih dejavnostih se je prihodek okrepil zaradi znatne julijske rasti v arhitekturno-projektantskih storitvah. Rast prihodka se je nadaljevala v prometu (ob upočasnjeni rasti izvoza storitev cestnega prometa). Ob povečevanju prihodka v storitvah, ki jih dajejo podjetja pogosto v izvajanje zunanjim izvajalcem, je rast v drugih poslovnih dejavnostih ostala visoka. Od začetka leta na doseženi ravni stagnira prihodek v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kjer zniževanje v telekomunikacijskih storitvah zavira rast, ob precejšnji krepitvi v računalniških storitvah. Upočasnila pa se je rast prihodka v gostinstvu, predvsem zaradi zmanjšanja prenočitev turistov.

Gospodarsko razpoloženje se po upadanju v začetku leta ni bistveno spremenilo in ostaja nad dolgoletnim povprečjem. Obeti ostajajo ugodni v trgovini na drobno in v storitvenih dejavnostih. Nespremenjeni ostajajo obeti v predelovalnih dejavnostih. Ocene podjetij glede proizvodnje in izvoza so ostale na doseženih ravneh, ob ohlajanju rasti v mednarodnem okolju pa se zmanjšujejo pričakovanja glede naročil, predvsem izvoznih. Zaupanje v gradbeništvu in med potrošniki se je v zadnjih mesecih nekoliko znižalo.

Povprečne cene stanovanjskih nepremičnin so se v drugem četrtletju nadalje zvišale, po zmanjševanju v preteklem letu se je povečal tudi promet z njimi. Cene so bile medletno višje za 5,8 %. Rast je izhajala iz povečanega prometa in dviga cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin (8,3 %). Med njimi so se najbolj zvišale cene družinskih hiš, ki pa še ne dosegajo predkriznih ravni. Povprečna cena rabljenega stanovanja v Ljubljani, ki je v preteklih štirih letih nadpovprečna rastla, je ostala enaka kot pred letom, izraziteje pa se je zvišala cena v preostali Sloveniji. Povprečna cena novih stanovanjskih nepremičnin, s katerimi se je opravilo le 2 % vseh transakcij, pa je bila za več kot desetino nižja kot pred letom, ko se je močno (za več kot četrtino) zvišala.