Pod vplivom visoke inflacije je bila junija povprečna plača v javnem sektorju medletno realno nižja za 12,3 %, v zasebnem sektorju pa za 3,1 % (skupaj za 6,8 %). Medletna realna rast plač v javnem sektorju je od novembra lani močno negativna, kar je povezano z izplačili dodatkov v času razglašene epidemije; njihov vpliv v obliki visoke medletne osnove se je tako s sredino letošnjega junija iztekel. V zasebnem sektorju je bil realni medletni upad večji kot prejšnji mesec. 

Vrednost davčno potrjenih računov je bila med 7. in 20. avgustom ob visoki rasti cen medletno nominalno višja za 9 %, glede na enako obdobje 2019 pa za 20 %. Medletna rast je bila precej nižja kot v prejšnjih dveh tednih, kar je bila tudi posledica enega letošnjega delovnega dne manj in zviševanja lanske osnove v nekaterih panogah. Rast prodaje v trgovini se je tako zmanjšala na 9 % (s 14 %). Nižja rast je bila v trgovini na drobno in na debelo, v trgovini z motornimi vozili pa se je upad poglobil. Medletna rast v gostinstvu se je prepolovila na 8 %, saj je v lanskem avgustu število prenočitev turistov prvič od začetka epidemije preseglo rezultate iz istih mesecev leta 2019. 

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je avgusta, po treh mesecih zniževanja, nekoliko povišala, a ostala negativna. Že od maja je nižja tudi medletno. V primerjavi z julijem se je zaupanje povečalo v storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu, zmanjšalo pa v trgovini na drobno. Pri potrošnikih in v predelovalnih dejavnostih je ostalo enako. Precej pod dolgoletnim povprečjem tako ostaja vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov, nekoliko pod njim pa tudi v predelovalnih dejavnostih. Pri potrošnikih to povezujemo z zmanjševanjem kupne moči gospodinjstev zaradi naraščajočih cen, zlasti energentov in hrane, pri predelovalnih dejavnostih pa z aktualnimi razmerami v mednarodnem okolju (ozka grla pri dobavi surovin, višanje cen surovin in energentov).