Tako kot v predhodnem tednu je bila tudi v tretjem tednu septembra tedenska poraba elektrike zelo blizu lanske ravni. Medletno je bila poraba nižja za 2 % (teden prej za 1 %). Izmed naših najpomembnejših trgovinskih partneric je imela enak upad Hrvaška, medtem ko je bil upad v Italiji večji (4 %). V Avstriji je poraba v tretjem tednu septembra prvič po izbruhu epidemije v marcu dosegla lansko raven v tem času. Drugje je bila poraba večja kot lani, v Nemčiji za 1  %, v Franciji pa za 4 %.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah    je bil, kot že več tednov zapored, tudi sredi septembra okoli desetino manjši kot pred epidemijo. Po močnem upadu ob razglasitvi epidemije, se je opazneje krepil od sredine junija in bil sredi avgusta (ob prilagojenih podatkih zaradi praznikov) že višji kot pred letom. Nato je ponovno upadel in je tretji teden septembra za 9 % zaostajal za primerljivo lansko ravnjo. Bolj se je medletno znižal obseg prevoženih kilometrov tujih tovornih vozil, za 13 %, obseg domačih pa je bil medletno nižji za 4 %. 

Razpoloženje v gospodarstvu se je septembra ponovno nekoliko izboljšalo, a ostalo pod ravnjo na začetku leta. Kazalnik gospodarske klime, ki se je izboljšal peti mesec zapored, je bil še vedno nižji kot v enakem obdobju lani (razlika -8,7 o. t.), medletna razlika se od aprila, ko je bil upad največji (-46,1 o. t.), znatno zmanjšala. Glede na prejšnji mesec sta se najbolj izboljšala kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih in gradbeništvu, poslabšal pa se je le kazalnik zaupanja potrošnikov.

Cene stanovanjskih nepremičnin so se v drugem četrtletju ponovno zvišale, promet z njimi pa se je še zmanjšal, predvsem zaradi omejitvenih ukrepov poslovanja v času epidemije . Cene so bile medletno višje za 5,2 %, kar nakazuje na umirjanje glede na rasti cen v zadnjih treh letih (v povprečju je bila letna rast skoraj 8 %) . Letošnje zvišanje je bilo predvsem posledica višjih cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin, katerih prodaja je bila v razmerah epidemije v drugem četrtletju sicer najnižja po prvem četrtletju leta 2014. Medletno so bile višje tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin, s katerimi pa se je opravilo manj kot 3 % vseh transakcij. 

Rast prihodka se je julija tretji mesec zapored nadaljevala v vseh tržnih storitvah, skupni prihodek pa je bil za okoli 9 % nižji od ravni pred izbruhom epidemije. Najvišja mesečna rast je bila po strmoglavljenju med epidemijo zopet v gostinstvu, delno zaradi uvedbe turističnih bonov, ki so vplivali na povečanje prenočitev domačih turistov; število tujih turistov je ostalo nizko. Na rast prihodka strokovno-tehničnih dejavnosti je vplivala predvsem občutna krepitev prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah. Rast prihodka se je okrepila v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, v prometu in drugih poslovnih dejavnostih pa je bila bolj umirjena.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev na tujih trgih so tudi avgusta ostale medletno nižje. Nadalje so bile medletno nižje cene na tujih trgih, in sicer v vseh namenskih skupinah. Upad je bil večji v državah izven evrskega območja, v evrskem območju pa se je v zadnjih dveh mesecih upočasnil. Medletna rast cen na domačem trgu je bila še naprej skromna. Najbolj so se povečale cene energentov (električna energija) in blaga za široko porabo, nekoliko bolj na segmentu netrajnega blaga. Cene industrijskih proizvodov v skupini surovin so bile ob umirjeni gospodarski aktivnosti medletno nižje.