Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 21. do 25. avgusta 2023: gospodarska klima, vrednost davčno potrjenih računov, cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev in drugi grafi

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je avgusta malenkost izboljšala, vendar je medletno ostala nižja. Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je v obdobju od 6. do 19. avgusta, predvsem zaradi manjše prodaje v trgovini, ostala na ravni enakega obdobja lani. Mesečno zniževanje cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je julija nadaljevalo, še naprej se upočasnjuje tudi medletna stopnja rasti. Povprečna plača je bila junija  medletno realno višja, v javnem sektorju za več kot v zasebnem, kar je povezano predvsem z lanskim dogovorom o dvigu plač. 

Avgusta se je vrednost kazalnika gospodarske klime malenkost povečala, v primerjavi z avgustom lani pa je ostala nižja. V primerjavi z mesecem prej je bilo višje zaupanje v trgovini na drobno in predelovalnih dejavnostih, nižje pa v gradbeništvu, storitvah in pri potrošnikih. V primerjavi z lanskim avgustom je bila vrednost kazalnika gospodarske klime nižja za 5,8 o. t. (po orig. podatkih). Zaupanje je bilo nižje v vseh segmentih, z izjemo potrošnikov, a je vrednost kazalnika še vedno precej pod dolgoletnim povprečjem. 

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 6. in 19. avgustom 2023 podobna kot v enakem obdobju lani. Slabši rezultat kot v predhodnih 14-dnevnih obdobjih pa bi bil lahko povezan z manjšo prodajo po poplavah, ki so v začetku avgusta prizadele Slovenijo. Prodaja v trgovini, kjer je bilo izdanih za 68 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov, je bila za 1 % nižja kot pred letom. Še upočasnila se je rast prodaje v gostinstvu (na 3 %) in v nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj je bila rast v drugih storitvenih dejavnostih 4-odstotna).

Mesečno zniževanje cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je julija nadaljevalo. V primerjavi z junijem so se cene znižale za 0,2 %. Na tujih trgih so se znižale za 0,6 %, na domačem so bile višje za 0,2 %. Medletna stopnja rasti se je še znižala in dosegla 4,1 %. Cene na domačem trgu so bile medletno višje za 6,2 %, na tujih trgih za 1,4 %. Med posameznimi skupinami proizvodov so še vedno medletno najvišje rasti cen v skupini energentov (17,2 %), razmeroma visoke so tudi pri proizvodih za široko porabo (trajni za 9 %, netrajni za 7,3 %). Proizvodi za investicije so bili medletno dražji za 4,2 %, surovine pa le še za 0,4 %.

Povprečna bruto plača je bila junija medletno realno višja za 2,8 %. V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 1,9 %. Najvišja rast je bila v drugih poslovnih dejavnostih, kjer je veliko pomanjkanje delovne sile. V javnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 4,4 %, kar je povezano predvsem z lanskim dogovorom o dvigu plač. Nominalno je bila povprečna bruto plača junija medletno višja za 9,9 %, v javnem sektorju za 11,6 %, v zasebnem pa za 8,9 %. V prvem polletju je bila povprečna medletna realna rast bruto plač
1-odstotna (v zasebnem 0,9 %, v javnem sektorju 1,2 %).