Razpoloženje v gospodarstvu se je junija izboljšalo, predvsem zaradi izboljšanja v trgovini in storitvenih dejavnostih. Slednje je posledica  majskega in junijskega postopnega sproščanja zajezitvenih ukrepov, predvsem pa odpiranja nastanitvenih in gostinskih obratov. Na mesečni ravni se je malenkost poslabšalo zaupanje v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, a v primerjavi z letom prej ostaja visoko. Nizko ostaja zaupanje potrošnikov, ki pa se v zadnjih mesecih izboljšuje. V zadnjih treh mesecih se je sicer precej povečal delež tistih, ki menijo, da se bodo cene v prihodnosti povišale.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil v tretjem tednu junija medletno večji za 16 % in enak kot v primerljivem tednu leta 2019. Obseg prometa tovornih vozil je bil, podobno kot že prejšnji teden, zelo visok, velika medletna razlika pa je še vedno predvsem posledica manjšega prometa v enakem obdobju lani po prvem valu epidemije. Pri domačih vozilih je bil v primerjavi z enakim tednom predkriznega leta 2019 promet višji za 6 %, pri tujih pa nižji za 3 %, kar pa je še vedno v okvirih običajnega nihanja razmerja med domačimi in tujimi vozili.

Poraba elektrike je bila v tednu med 14. in 18. junijem medletno večja za 2 %, za istim tednom predkriznega leta 2019 pa je zaostajala za 10 %. Ocenjujemo, da je razlog za medletno večjo porabo zlasti nizka lanska osnova, poraba pa je bila ob sicer že sproščenih številnih zajezitvenih ukrepih še vedno nižja od predkrizne. Predvsem zaradi učinka osnove je bila poraba medletno večja tudi v večini naših najpomembnejših trgovinskih partneric (od 3 % na Hrvaškem do 11 % v Italiji), razen v Avstriji, kjer je bila nižja za 3 %. Glede na primerljivi teden leta 2019 so nižjo porabo beležile Avstrija (5 %), Francija (2 %) ter Italija in Hrvaška (obe 7 %), v Nemčiji pa je bila višja za 1 %.

Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je maja nadalje krepila in bila s 3,5 % najvišja po letu 2011. Še naprej je bila višja rast cen na domačem trgu (4,6 %), krepi se tudi rast cen na tujih trgih, ki pa je za polovico nižja. Razlika v rasti je v veliki meri posledica cenovnih gibanj v preteklem letu, a je bila medletna rast cen v petih mesecih letos na domačih in tujih trgih primerljiva (približno 3 %). K rasti največ prispevajo višje cene surovin, ki so bile maja medletno višje za 5 %. Cene v proizvodnji kovin so bile medletno višje za 15 %. Krepi se tudi rast cen v skupinah energentov in proizvodov za investicije. Medletna rast cen proizvodov za široko porabo na domačih in tujih trgih skupaj ostaja skromna (0,2-odstotna). Medletno višje so bile le cene trajnega blaga na domačem trgu (2,1 %).

Povprečne cene stanovanjskih nepremičnin so se na začetku leta nadalje zvišale, ob omejeni ponudbi in omejitvenih ukrepih poslovanja zaradi epidemije pa se je promet z njimi še zmanjšal. Cene so bile po 4,6-odstotni rasti v povprečju leta 2020 v prvem četrtletju medletno višje za 7,3 %. Najizraziteje (za 13,1 %) so se zvišale cene novih stanovanjskih nepremičnin, s katerimi pa se je, kljub porastu števila prodaj glede na lansko prvo četrtletje, opravilo manj kot  5 % vseh transakcij. Za 7 % so bile višje cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin, katerih število prodaj je bilo sicer, z izjemo lanskega drugega četrtletja, najnižje v zadnjih šestih letih.