Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila skupna prodaja med 5. in 18. septembrom medletno višja za 11 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 6 %. Na rast je vplivala predvsem večja prodaja v trgovini (za 10 % oz. 6 %), ki predstavlja okoli tri četrtine vse prodaje. Medletne rasti prodaje v potovalnih agencijah, nastanitvenih dejavnostih, pri strežbi pijač in hrane ter v športnih storitvah so bile sicer še višje (zaradi nizke osnove), v nekaterih dejavnostih je poleg večjega obiska tujih turistov na to vplivalo tudi unovčevanje lani in letos uvedenih bonov. Prodaja je bila tako pri nekaterih storitvah (gostinski obrati, nastanitvene in športne dejavnosti) celo višja tudi od primerljive v letu 2019, pri drugih (potovalne agencije, kulturne in razvedrilne dejavnosti in igralnice), pa je še naprej močno zaostajala (za polovico oz. tretjino).

Septembra se je vrednost kazalnika gospodarske klime nekoliko poslabšala. Na mesečni ravni se je tokrat opazno znižalo zaupanje v trgovini, najizraziteje so se znižali kazalniki pričakovanih prodajnih cen, prodaje in pričakovanega zaposlovanja. Zaupanje se je nekoliko znižalo tudi v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki, ki jih skrbi predvsem prihodnje gospodarsko stanje. V storitvenih dejavnostih in gradbeništvu se je zaupanje nekoliko zvišalo, v gradbeništvu je doseglo najvišjo raven v zadnjih treh letih. Medletno je vrednost večine kazalnikov zaupanja precej višja, razen pri trgovini na drobno, kjer je zaupanje zaradi zajezitvenih ukrepov sicer mesečno močno nihalo. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 je kazalnik gospodarske klime na podobni ravni. 

Julija je medletna rast plač ostala visoka (7,1 %). V javnem sektorju je znašala 9,3 % in bila nekoliko višja kot junija. V obeh mesecih je bila medletna rast plač nižja kot v predhodnih, ko je bila pod vplivom z epidemijo povezanih izplačil dodatkov. V zasebnem sektorju je bila povprečna plača v prvih sedmih mesecih medletno višja za 5,5 %, na kar so vplivali pomanjkanje delovne sile, dvig minimalne plače v začetku leta in metodologija izračuna plač v povezavi z interventnimi ukrepi za ohranjanje delovnih mest.

Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je avgusta nadalje okrepila in je znašala 7,7 %. Cene na domačem in tujih trgih beležijo visoke stopnje rasti. K skupni rasti v največji meri prispevata nadaljnji rasti cen v skupini surovin, ki so bile medletno višje že za skoraj 12 % in proizvodov za investicije, ki so bile višje za 7,5 %. Avgusta pa se je ob okrepljeni rasti na tujih trgih (medletno skoraj 65 %) precej okrepila tudi medletna rast cen energentov (na 8,3 %), vendar je bil njihov prispevek k skupni rasti zaradi nizkega deleža razmeroma skromen. Medletna rast cen blaga za široko porabo je bila še naprej umirjena in že tretji mesec zapored na ravni okrog 1 %. V zadnjih dveh mesecih medletno nekoliko hitreje naraščajo cene netrajnega blaga za široko porabo (1,3 %), rast cen trajnega blaga za široko porabo pa se je celo nekoliko upočasnila (na 0,2 %).

Ob največjem prometu v zadnjih štirih letih se je rast povprečne cene stanovanjskih nepremičnin v drugem četrtletju še pospešila. Cene so bile po 4,6-odstotni rasti v povprečju leta 2020 in 7,3 % v prvem četrtletju, v drugem medletno višje za 9,9 %. Visoka rast je bila posledica višjih cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin (za več kot desetino), s katerimi se je v drugem četrtletju letos opravilo rekordno število transakcij. Višje so bile tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin (4,9 %); promet z njimi pa je bil, z izjemo lanskega drugega četrtletja, najmanjši od leta 2010 (66 od skupno 3993 transakcij).