Geopolitične napetosti, zaostrene razmere na trgu energetskih in neenergetskih surovin ter ozka grla v dobavnih verigah še naprej pospešujejo rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki je maja bila že 22,5-odstotna. Rast cen se še krepi v vseh namenskih skupinah, izraziteje na domačem trgu, kjer je bila medletno 25,7-odstotna (na tujih trgih 19,3 %). K skupni rasti še naprej največ prispevajo cene surovin, ki so bile medletno višje že za 28,5 %. Najvišja pa ostaja medletna rast cen energentov, ki je dosegla skoraj 75 %, a je bil prispevek k skupni rasti v primerjavi s surovinami, zaradi manjše uteži, nižji. Glede na energente in surovine je bila rast cen slovenskih proizvajalcev v skupini proizvodov za investicije (12,8 %) in proizvodov za široko porabo (10,4 %) razmeroma nizka, a je še vedno precej presegala dolgoletno povprečje. Cene trajnega blaga za široko porabo so bile medletno višje za 8,9 %, netrajnega pa za 10,8 %.

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je tudi junija znižala, prav tako je bila medletno nižja, a je ostala nekoliko višja od dolgoletnega povprečja. V primerjavi z majem se je zaupanje znižalo povsod, najbolj v gradbeništvu in trgovini na drobno, v primerjavi z junijem lani pa je bilo vidneje nižje med potrošniki in v predelovalnih dejavnostih. Medletno višje je ostalo le v storitvah. Pod dolgoletnim povprečjem ostaja vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov, enako povprečju pa v predelovalnih dejavnostih. Pri potrošnikih to povezujemo z rastjo cen in posledično slabšanjem kupne moči gospodinjstev, pri predelovalnih dejavnostih pa z aktualnimi razmerami v mednarodnem okolju (ozka grla pri dobavi surovin, višanje cen surovin in energentov ter rusko-ukrajinska vojna). Precej nad dolgoletnim povprečjem ostajajo kazalniki v gradbeništvu, pa tudi v trgovini in storitvah, kar je povezano z letošnjo oživitvijo gradbene aktivnosti in sproščanjem omejitev pri poslovanju po epidemiji koronavirusa.

Ob visokem prometu se je visoka rast cen stanovanjskih nepremičnin nadaljevala tudi v prvem letošnjem četrtletju. Cene so bile, po 11,5-odstotni rasti v povprečju leta 2021, medletno višje za 16,9 %. Visoka rast je bila posledica višjih cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin (za 18,3 %), cene novih stanovanjskih nepremičnin, s katerimi se je ob pomanjkanju ponudbe opravilo le za 1 % transakcij, pa so bile višje za 1,5 %. Razgibano trgovanje na nepremičninskem trgu se je odrazilo tudi v nadaljevanju visokega kreditiranja gospodinjstev – vrednost odobrenih novih stanovanjskih kreditov je bila v prvem četrtletju za več kot polovico višja kot v enakem obdobju lani.

Aprila je bila povprečna plača v javnem sektorju medletno nominalno nižja za 8,1 %, v zasebnem sektorju pa višja za 6,4 % (skupaj 0,4 %). Medletna rast plač v javnem sektorju je od novembra lani negativna, kar je povezano z izplačili dodatkov v času razglašene epidemije, ki se jih letos ne izplačuje več. V zasebnem sektorju se je medletna rast aprila v primerjavi s predhodnimi meseci letošnjega leta okrepila. Rast je ostala najvišja v gostinstvu, visoka pa še v trgovini ter prometu in skladiščenju. V teh dejavnostih nanjo vpliva pomanjkanje delovne sile. Realno je bila aprila povprečna plača medletno nižja za 6,1 % (v javnem sektorju za 14 %, v zasebnem pa za 0,5 %).