Vrednost kazalnika gospodarske klime se je, po vidnejšem padcu marca, aprila ponovno nekoliko povišala, tudi medletno je bila višja. Precej višje kot pred letom je bilo zaupanje v trgovini na drobno (za 22 o. t.) in v storitvenih dejavnostih (20 o. t.), nekoliko pa tudi v gradbeništvu (5 o. t.). Nekoliko nižje je bilo na medletni ravni zaupanje med potrošniki in v predelovalnih dejavnostih (za 2 oz. 5 o. t.). Prvi najbolj občutijo rast cen in negotovost glede nadaljnjega višanja cen, ki se posledično prelije tudi v oceno prihodnjega finančnega stanja gospodinjstev. Na druge pa močno vplivajo razmere v mednarodnem okolju, v zadnjem času zlasti ozka grla pri dobavi surovin, višanje cen surovin in energentov ter rusko-ukrajinska vojna.

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila skupna prodaja med 3. in 16. aprilom 2022 medletno nominalno višja za 50 %, glede na enako obdobje 2019 pa za 24 %. Medletna rast je bila glede na rast v prejšnjih dveh tednih precej višja, kar je bila posledica lanske nizke osnove zaradi zaprtja javnega življenja (od 1. do 11. aprila), močneje se je okrepila v vseh treh najpomembnejših panogah v trgovini (na drobno, debelo in z motornimi vozili). Visoka pa je ostala v dejavnostih, ki so bile lani do konca aprila skoraj v celoti zaprte (predvsem storitve, povezane s turizmom).

Rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je tudi marca okrepila in na medletni ravni bila že 17,9-odstotna. Cene medletno naraščajo v vseh namenskih skupinah. Rast je bila nekoliko izrazitejša na domačem trgu, kjer so bile cene v povprečju višje za približno petino. K skupni rasti še naprej največ prispevajo cene surovin, ki so bile medletno višje že za 23,8 %. Najvišja ostaja medletna rast cen energentov, ki je bila skoraj 55-odstotna, a je bil prispevek k skupni rasti v primerjavi s surovinami, zaradi manjše uteži, nižji. Medletna rast cen proizvodov za investicije je bila v prvem četrtletju letos okoli 10-odstotna. Še naprej se postopoma krepijo cene blaga za široko porabo, ki so bile marca na medletni ravni višje za 7,1 %. Hitreje naraščajo cene v skupini netrajnega blaga, ki so bile višje za 7,4 %, medletna rast cen trajnega blaga za široko porabo pa je bila 6-odstotna. 

Februarja je bila povprečna plača v javnem sektorju medletno nižja za 8,4 %, v zasebnem sektorju pa višja za 4,2 % (skupaj -1,0 %). Medletna rast plač v javnem sektorju se je zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplačil dodatkov v drugi polovici lanskega leta opazno znižala, od novembra lani pa so plače medletno nižje. V zasebnem sektorju je bila medletna rast februarja podobna kot prejšnji mesec in nižja kot v zadnjih mesecih lanskega leta, kar je med drugim posledica razmeroma visoke medletne osnove (ob močnem dvigu minimalne plače in vplivu metodologije izračuna povprečne plače). Rast je ostala daleč najvišja v gostinstvu, visoka pa še v gradbeništvu ter prometu in skladiščenju, kjer nanjo že lahko vpliva pomanjkanje delovne sile.

Februarja je medletna rast števila delovno aktivnih (v nadaljevanju DA) ostala visoka (3,2 %). Daleč najvišja je bila v gostinstvu in gradbeništvu. V slednjem je bilo število DA tudi občutno višje kot pred začetkom epidemije, v gostinstvu pa jih je bilo nekoliko manj kot pred dvema letoma. Rast števila DA je bila ob konjunkturi ponovno v veliki meri povezana z delovno aktivnostjo tujcev, ki so k skupni medletni rasti februarja prispevali več kot polovico. Raste tudi delež tujcev med vsemi DA, v zadnjem letu se je povečal za 1,2 o. t. na 12,8 %. To je v veliki meri povezano s pomanjkanjem domače delovne sile, ki je največje v gradbeništvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (glede na visoke stopnje prostih delovnih mest). Po deležu tujcev med dejavnostmi sicer izstopajo gradbeništvo (45 %), promet in skladiščenje (31 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (24 %).