Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem letošnjem četrtletju glede na prvo povečal za 0,9 %, medletna rast (8,2 %) pa je ostala visoka. Na ugodno gospodarsko aktivnost v drugem četrtletju je vplivala zlasti četrtletna rast izvoza storitev (zlasti izvoz potovanj), visok je bil tudi prispevek zalog, prav tako sta se povečala izvoz blaga in dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih, katerih medletni rasti pa sta se upočasnili. Potrošnja gospodinjstev se je četrtletno zmanjšala, kar je posledica visokih cen, zlasti energentov in hrane, ki zmanjšujejo kupno moč gospodinjstev. Medletno je bila rast še vedno visoka; ob visoki ravni zaposlenosti jo je spodbujalo unovčevanje bonov ter sprostitev zajezitvenih ukrepov, kar je povečalo predvsem potrošnjo osebnih in s turizmom povezanih storitev. Ugodna je ostala tudi medletna rast investicij, a jo omejujejo poslabšana pričakovanja in visoka negotovost. Državna potrošnja pa je po obdobju okrepljene rasti ob zniževanju izdatkov za obvladovanje epidemije in okrepljeni rasti cen blaga in storitev medletno upadla.

Blagovna menjava je v drugem četrtletju ostala na podobni ravni kot v prvem, opazneje pa se je znižala menjava z državami EU (desez.). V primerjavi s četrtletjem prej se realni izvoz blaga v države EU, kljub opaznejšim mesečnim nihanjem, ni bistveno spremenil. Po rasti v prvem četrtletju pa je upadel realni uvoz iz držav EU, ki se mesečno znižuje že od aprila. Medletna rast realnega izvoza, tudi z državami EU, se je v drugem četrtletju upočasnila, izstopa pa medletni upad uvoza iz držav EU. Negotovost v mednarodnem okolju se kaže tudi v izvoznih pričakovanjih, ki so se v začetku tretjega četrtletja še nekoliko znižala in so na najnižji ravni od konca leta 2020.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v drugem četrtletju medletno nižji; pogoji menjave se poslabšujejo že šesto četrtletje zapored. K nižjemu presežku tekočih transakcij je največ prispeval nižji blagovni presežek, kar je predvsem povezano z visokimi cenami energentov in ostalih primarnih surovin, ki najbolj vplivajo na rast uvoznih cen. Te so bile medletno višje za 26,2 %, izvozne cene pa za 21,4 %; pogoji menjave so se poslabšali za 3,8 %. Storitvena menjava se je v drugem četrtletju ob sproščanju zajezitvenih ukrepov okrepila. Storitveni presežek je bil medletno višji predvsem zaradi rasti presežka pri potovanjih, transportnih storitvah in ostalih poslovnih storitvah. Neto odlivi primarnih dohodkov so bili v drugem četrtletju medletno nižji večinoma zaradi manjših izplačil dividend in dobička tujim vlagateljev. Neto odlivi sekundarnih dohodkov pa so bili medletno višji predvsem zaradi večjih vplačil državnega v proračun EU iz naslova bruto nacionalnega dohodka in davka na dodano vrednost. Dvanajstmesečni presežek tekočega računa plačilne bilance je junija znašal 536,3 mio EUR (1,0 % ocenjenega BDP; v šestih mesecih letos primanjkljaj v višini 121,5 mio EUR).

Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del je gradbena aktivnost v drugem četrtletju ostala visoka. Po močni okrepitvi gradbene aktivnosti v začetku letošnjega leta, je bila vrednost del v drugem četrtletju kar za 24,3 % višja kot v drugem četrtletju lani. V primerjavi s preteklimi leti po aktivnosti izstopa gradnja stavb, aktivnost je visoka tudi v gradnji inženirskih objektov, v specializiranih gradbenih delih (inštalacijska dela, zaključna gradbena dela …) pa je bila nižja. 
Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast gradbene aktivnosti. Po podatkih DDV so podjetja iz dejavnosti gradbeništva v drugem četrtletju aktivnost okrepila za približno 24 o. t. manj kot po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del. Po podatkih nacionalnih računov pa je bila rast dodane vrednosti na medletni ravni le 7,7-odstotna, kar je 17 o. t. manj kot po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del.
 

Po skromni krepitvi aprila in maja se je obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti junija nekoliko zmanjšal, v drugem četrtletju pa je bil večji za 1,5 %. K četrtletni rasti so največ prispevale visoko tehnološko zahtevne panoge, še se je povečala tudi proizvodnja v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah. V nizko tehnološko zahtevnih je proizvodnja v prvi polovici leta nihala okoli dosežene ravni, v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah (predvsem v proizvodnji motornih vozil) pa se je od začetka leta zmanjšala. V prvi polovici leta je bila proizvodnja v večini panog višja kot pred letom (v povprečju za 5,3 %), nižja je bila predvsem proizvodnja motornih vozil ter nekaterih tehnološko manj zahtevnih panog (najbolj v usnjarstvu, dejavnosti popravil in montaže strojev in naprav).

Po nadaljevanju rasti v maju se je junija prodaja v večini panog zmanjšala. Maja se je prodaja okrepila v vseh panogah, razen v trgovini na drobno z motornimi gorivi, kjer je sicer realni prihodek v preteklih mesecih zelo nihal. Po predhodnih podatkih je v nekaterih panogah junija prišlo do prekinitve rasti, kar je verjetno posledica bolj previdnega trošenja ob visoki inflaciji. V drugem četrtletju se je tako glede na prvo zmanjšal realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki. V obeh panogah je bil prihodek nižji tudi medletno, prihodek v trgovini na drobno z neživili pa je bil zaradi visokih rasti aprila in maja medletno višji za 8 %. Medletno je bil višji tudi prihodek v trgovini na drobno z motornimi gorivi (za več kot 80 %, kar je sicer precej več kot kažejo podatki o količinski prodaji naftnih derivatov), v prvih dveh mesecih drugega četrtletja pa tudi v trgovini na debelo.

Vrednost davčno potrjenih računov je bila med 24. julijem in 6. avgustom 2022 ob visoki rasti cen medletno nominalno višja za 14 %, glede na enako obdobje 2019 pa za 18 %. K podobni medletni rasti kot v prejšnjih dveh tednih je največ prispevala 13-odstotna nominalna rast prodaje v trgovini (pri čemer je bila prodaja v trgovini z motornimi vozili medletno manjša), kjer se sicer izda okoli tri četrtine skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Na rast je pomembno vplivala tudi rast prodaje v gostinstvu (16 %), kjer se izda dobro desetino skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Tu se je stopnja rasti v primerjavi s preteklimi tedni še znižala, kar je bila predvsem posledica izpetja učinka lanske nižje osnove, glede na enako obdobje leta 2019 pa je nominalna rast ostala visoka (okoli 30 %). Cene v restavracijah in hotelih so bile sicer v juliju letos glede na julij 2019 višje za 14 %.

V tržnih storitvah se je realni prihodek po predhodni trimesečni rasti maja zmanjšal za 1 %, medletno pa je bil zaradi nizke osnove večji za 20,6 %. Prihodek se je skrčil v obeh dejavnostih, ki sta v predhodnem mesecu znatno pospešili rast – promet in skladiščenje ter informacijsko-komunikacijske dejavnosti. V prvih je bilo poslabšanje povezano z znižanjem v poštni dejavnosti in kopenskem prometu, v drugih pa predvsem s krčenjem v telekomunikacijskih storitvah, kjer se je prihodek od decembra lani večinoma povečeval. V strokovno-tehničnih dejavnostih se je rast prihodka, ob ponovnem povečanju v arhitekturno-projektantskih storitvah, nadaljevala. Ob nadaljevanju rasti števila prenočitev se je ponovno okrepil gostinski prihodek. Nekoliko nižja je bila rast v drugih poslovnih dejavnostih, kjer se je ponovno zmanjšal prihodek v potovalnih in zaposlovalnih agencijah. V obeh dejavnostih tudi vztraja velik zaostanek glede na prihodek pred epidemijo (maj 2019), za 40 % oz. 32 %.

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je julija že tretji mesec zapored znižala, medletno je ostala vidno nižja in padla tik pod dolgoletno povprečje. V primerjavi z junijem se je zaupanje znižalo povsod, razen v trgovini, v primerjavi z julijem lani pa je bilo višje le v trgovini in storitvah. Pod dolgoletnim povprečjem ostaja vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov in od julija tudi v predelovalnih dejavnostih. Pri potrošnikih to povezujemo s slabšanjem kupne moči gospodinjstev zaradi naraščajočih cen, zlasti energentov in hrane; pri predelovalnih dejavnostih pa z aktualnimi razmerami v mednarodnem okolju (ozka grla pri dobavi surovin, višanje cen surovin in energentov ter rusko-ukrajinska vojna). 

Ob že doseženi zelo nizki brezposelnosti je bil julija upad števila registriranih brezposelnih po sezonsko prilagojenih podatkih manjši kot prejšnje mesece (–1,1 %). Po originalnih podatkih je bilo konec julija brezposelnih 54.341 oseb, kar je 0,9 % več kot konec junija in 23,1 % manj kot pred letom. Zaradi velikega povpraševanja po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, od maja lani upada tudi število dolgotrajno brezposelnih – julija jih je bilo medletno za dobro četrtino manj. Med njimi sicer narašča delež oseb, ki so brezposelne več kot dve leti (71 %), saj se prej zaposlijo osebe, ki so dolgotrajno brezposelne krajši čas. 

Maja je bila povprečna plača v javnem sektorju medletno realno nižja za 19,1 %, v zasebnem sektorju pa za 0,5 % (skupaj za 8,3 %). Medletna realna rast plač v javnem sektorju je od novembra lani močno negativna, kar je povezano z izplačili dodatkov v času razglašene epidemije, ki se jih od sredine lanskega leta ne izplačuje več; maja se je zaradi visoke lanske osnove medletni upad še dodatno povečal. V zasebnem sektorju se medletna rast, predvsem pod vplivom pomanjkanja delovne sile in tudi dobrih poslovnih rezultatov, realno ni bistveno znižala, najvišja pa je ostala v gostinstvu (realno 5,9 %).

Inflacija se je julija ob nadaljnji medletni rasti cen energentov in hrane ponovno okrepila in dosegla že 11 %. Energenti so se medletno podražili za skoraj 40 % in so k inflaciji prispevali 4,7 o. t. Visoke medletne rasti cen dosegajo vse vrste energentov; najbolj se je podražil zemeljski in mestni plin (za skoraj 60 %), najmanj pa utekočinjeni plin (25 %). V zadnjih mesecih se je močno okrepila tudi rast cen trdih goriv. Cene hrane so bile medletno višje za 13,5 % in so k inflaciji prispevale 2,1 o. t. Najvišjo, približno 30-odstotno, rast, imajo cene v skupini olja in maščobe, približno 15-odstotno pa tudi cene blaga iz skupin kruha in žit, mleka, mesa in sadja. Oboje je tudi posledica rusko-ukrajinske vojne, saj je Ukrajina pomembna svetovna dobaviteljica žit. Medletna rast cen poltrajnega blaga je tudi julija ostala umirjena (2,8 %). Rast cen trajnega blaga se je ohranila na 10,5 %, k njej so prispevale predvsem višje cene avtomobilov (12,5 %) in pohištva (14,3 %). Cene storitev še naprej naraščajo za okoli 5 %, predvsem zaradi višjih cen gostinskih storitev, drugih storitev, povezanih z osebnimi vozili, najemnin ter nastanitev. 

Poraba elektrike je bila julija medletno nižja za 7 %, mesec prej pa za 3 %. Ocenjujemo, da so na nižjo porabo vplivali zlasti naslednji dejavniki: visoke cene, težave z dobavnimi potmi in s pomanjkanjem materialov pri podjetjih ter vladni ukrepi za učinkovito rabo energije v državni upravi. Med našimi glavnimi trgovinskimi partnericami sta glede na lanski julij nižjo porabo beležili Avstrija (–5 %) in Nemčija (–2 %). V Italiji je bila julija poraba medletno enaka, v Franciji in na Hrvaškem pa višja za 2 in 3 %.