Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem letošnjem četrtletju glede na prvo povečal za 1,4 % (desez.), prav tako je bil medletno višji za 1,4 %. Okrepila se je aktivnost v gradbeništvu in rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, kar je drugače, kot so kazali razpoložljivi mesečni podatki o industrijski proizvodnji v predelovalnih dejavnostih. Rast storitev se znižuje. Nadalje so se močno povečale investicije v osnovna sredstva, zlasti gradbene, okrepila se je državna potrošnja. Zelo so se znižale zaloge (prispevek je znašal –7,3 o. t.), kar je poleg manjše potrošnje gospodinjstev vplivalo na velik upad uvoza. Slednji je bil večji od znižanja izvoza in je vplival na močno pozitiven prispevek menjave s tujino (6,7 o. t.) k rasti BDP.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je tudi julija upočasnila. K znižanju rasti so največ prispevale za 8,3 % nižje cene energentov. Še naprej se upočasnjuje rast cen hrane, ki je bila sicer z 10,7 % še vedno razmeroma visoka, na mesečni ravni pa so se cene že drugič zapored znižale. K temu so v največji meri prispevale sezonsko nižje cene sadja in zelenjave, nekoliko pa se je pocenila tudi hrana iz skupine mlečnih izdelkov ter kruha in izdelkov iz žit. Ob umirjanju medletne rasti cen pohištva (7,4 %) in skromni pocenitvi avtomobilov se še naprej postopoma umirja tudi rast cen trajnega blaga (2,2 %). Rast cen poltrajnega blaga (6,5 %) pa se je zaradi manj izrazitih sezonskih pocenitev v skupini obleke in obutve nekoliko okrepila. Široko osnovana medletna rast cen storitev se ohranja nekoliko pod 8,5 %. K inflaciji s približno 9-odstotno medletno rastjo največ (nekoliko več kot 1 o. t.) prispevajo storitve, povezane z rekreacijo in kulturo, ki predstavljajo približno dve petini storitev. Za največ (približno desetino) pa so bile višje cene storitev, povezanih s prevozom. Cene letalskih kart so bile višje za skoraj 40 %, avtomobilskega zavarovanja pa za skoraj 17 %. Med dvanajstimi skupinami blaga in storitev še naprej najhitreje naraščajo cene v zdravstvu, kjer se je medletna rast tudi julija ohranila nekoliko pod 14 %. 

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se v drugem četrtletju letos na mesečni ravni zniževale. Znižanja cen postopoma zajemajo vse več segmentov. Junija so bile nižje za 0,5 %. Pocenile so se surovine (–1 %), proizvodi za investicije (–0,1%) in prvič po maju 2021 tudi proizvodi za široko porabo (–0,3 %), in sicer v enaki meri trajni in netrajni proizvodi. Po tem ko je bila medletna rast cen še konec preteklega leta skoraj 20-odstotna, se je ta tudi junija nadalje pospešeno umirjala in bila 4,9-odstotna. Poleg tekočega zniževanja cen pa k nižji rasti še naprej pomembno prispeva osnova. Zaradi visokih rasti v drugi polovici preteklega in začetku letošnjega leta so medletno še naprej najvišje rasti cen energentov (junija za nekoliko več kot petino). Upočasnjevanje rasti cen blaga za široko porabo (7,9 %) je bilo v zadnjih mesecih še nekoliko intenzivnejše, nadalje pa se umirjajo tudi rasti cen surovin (1,3 %) in proizvodov za investicije (4,5 %).
 

Blagovna menjava je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim upadla. To povezujemo z upadom povpraševanja v naših glavnih trgovinskih partnericah in manjšo potrošnjo v Sloveniji. Realni izvoz blaga se je zmanjšal za 1,2 %, uvoz pa za 5,3 %. Nižja sta bila izvoz in uvoz vmesnih proizvodov ter uvoz proizvodov za široko potrošnjo. K upadu je pomembno prispevala nižja menjava z državami EU, zlasti z Italijo in Avstrijo (desez). Medletno je bilo znižanje izvoza in uvoza v drugem četrtletju še bolj izrazito (za 5,5 % oz. 10,5 %). V začetku tretjega četrtletja je razpoloženje v izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih v Sloveniji ostalo zelo nizko. Podjetja navajajo, da so tudi v tretjem četrtletju glavni omejitveni dejavniki za poslovanje povezani z negotovimi gospodarskimi razmerami, nizkim domačim in tujim povpraševanjem ter pomanjkanjem usposobljene delovne sile.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v drugem letošnjem četrtletju visok (1,4 mrd EUR). K izboljšanju salda tekočega računa je največ prispeval saldo blagovne menjave, ki se je iz primanjkljaja prevesil v presežek. Izvoz blaga je v drugem četrtletju medletno le nekoliko upadel, padec uvoza pa je bil občutno večji, pogoji menjave so se izboljšali. Ocenjujemo, da so k medletni spremembi blagovnega salda v drugem četrtletju (1,3 mrd EUR) količinska gibanja prispevala 1 mrd EUR, pogoji menjave pa 0,3 mrd EUR. Rast storitvenega presežka se je nadaljevala, najbolj pri menjavi transportnih storitev. Upad uvoza transportnih storitev je bil precej večji od upada izvoza, kar je povezano z gibanjem blagovne menjave. Tudi primanjkljaj primarnih dohodkov je bil v drugem četrtletju medletno nižji. K temu so prispevali predvsem manjši neto odlivi dividend in dobička ter večje neto prejete obresti države in BS od vlog na računih v tujini. Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal iz višjih transferjev državnega in zasebnega sektorja v tujino. Dvanajstmesečni saldo tekočega računa plačilne bilance je junija izkazoval presežek v vrednosti 1,7 mrd EUR (2,7 % ocenjenega BDP za leto 2023).

Gradbena aktivnost je bila po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del tudi v drugem četrtletju znatno višja kot lani. Po visoki rasti v začetku leta se je vrednost opravljenih gradbenih del v drugem četrtletju ohranjala na doseženi ravni. Glede na lansko drugo četrtletje je bila višja za 24 %. V specializiranih gradbenih delih je bila višja za 49 %, v gradnji inženirskih objektov za 21 % in v gradnji stavb za 12 %. 
Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo medletno rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila v drugem četrtletju aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 12 % višja kot lani. Podobno podatki o vrednosti industrijske proizvodnje v dveh dejavnostih, ki sta tradicionalno močno povezani z gradbeništvom, ne nakazujejo tako visoke rasti. Proizvodnja v dejavnosti pridobivanja rudnin in kamnin je bila v drugem četrtletju za 12 % nižja kot pred letom, nekovinskih mineralnih izdelkov pa za 13 %.
 

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je maja in junija okrepila, v drugem četrtletju pa je zaradi močnega aprilskega upada ostala nižja kot v prvem (za 2,3 % desez.). Povečala se je le proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog, ki so tudi v drugem četrtletju presegle ravni iz enakega obdobja lani. Višja kot pred letom je ostala proizvodnja v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah, z izjemo energetsko intenzivne kemične industrije. V tej se je medletni padec tako kot v ostalih energetsko bolj intenzivnih panogah poglobil. Globlji kot v prvem četrtletju je bil tudi medletni padec v večini ostalih nizko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panog. 
Obeti v predelovalnih dejavnostih ostajajo slabi, večina anketiranih podjetij je julija po podatkih poslovnih tendenc pričakovala krčenje izvoza v prihodnjih treh mesecih.
 

V večini trgovskih panog se je realni prihodek maja, po predhodnih podatkih pa tudi junija, še zmanjšal; medletno večji ostaja le v trgovini z motornimi vozili. Prihodek v trgovini z motornimi vozili, ki se tekoče krepi od druge polovice lanskega leta, je bil maja medletno večji za 10 %. V ostalih dveh panogah, trgovini na debelo in trgovini na drobno (brez motornih goriv), je bil maja medletno manjši za okoli 5 %. Pri tem je bila prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki manjša za 3 %, z neživili pa za 7 %. Med neživili je medletno najbolj, podobno kot že celo leto, upadla prodaja trajnih in nekaterih poltrajnih proizvodov. Po predhodnih podatkih SURS je bila tudi junija prodaja v trgovini na drobno medletno manjša, v trgovini z motornimi vozili pa večja.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 23. julijem in 5. avgustom 2023 medletno višja za 2 %. Nekoliko nižja rast kot v dveh predhodnih 14-dnevnih obdobjih je bila tudi posledica manjše prodaje zaradi poplav, ki so v začetku avgusta prizadele Slovenijo. Medletna 3-odstotna rast prodaje v trgovini je izhajala predvsem iz trgovine z motornimi vozili (20 %) in trgovine na debelo (2 %), prodaja v trgovini na drobno pa je bila nekoliko nižja kot lani. Prepolovila se je tudi rast prodaje v gostinstvu (na 7 %), po tem ko se je v prejšnjem 14-dnevnem obdobju okrepila (po slabših rezultatih v drugi polovici junija zaradi lanske visoke prodaje pred iztekom roka za unovčenje turističnih bonov).

Realni prihodek tržnih storitev se je maja še nekoliko zmanjšal. Po rasti v prvem četrtletju, je v začetku drugega upadel; maja se je glede na april tekoče zmanjšal za 0,3 %. Krčenje prihodka se je nadaljevalo v strokovno-tehničnih dejavnostih, ob znatnem upadanju v arhitekturno-projektantskih storitvah drugi mesec zapored. Občutno manjši je bil upad v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kjer se je v računalniških storitvah prihodek na domačem trgu še zmanjšal, na tujih pa povečal. V preostalih dejavnostih tržnih storitev se je prihodek povečal, najbolj v dejavnosti prometa in skladiščenja, kjer se je sicer krčil že od lanskega maja. Po treh mesecih zmanjševanja se je povečal tudi v gostinstvu. V drugih poslovnih dejavnostih se je nadaljevala zmerna rast prihodka ob nadaljnji rasti v zaposlovalnih storitvah. Medletno je bil skupni prihodek maja realno manjši za 0,1 %, kar je izhajalo iz nižje aktivnosti v prometu in skladiščenju. Za ravnjo pred epidemijo (glede na maj 2019) je še vedno zaostajal v drugih poslovnih dejavnostih (za 5 %), med njimi najbolj v zaposlovalnih storitvah (za 25 %). 

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je tudi julija poslabšala. V primerjavi z mesecem prej se je razpoloženje poslabšalo za 1,6 o. t. (po desez. podatkih), predvsem zaradi poslabšanja zaupanja v trgovini na drobno ter v storitvenih in predelovalnih dejavnostih. Najbolj je na mesečni ravni upadlo zaupanje v trgovini na drobno (za 16 o. t. na vrednost 0, ki jo je kazalnik nazadnje dosegal oktobra 2021). Trgovci so precej slabše kot predhodne mesece ocenili prodajo in obseg zalog. V primerjavi z lanskim julijem je bila vrednost kazalnika gospodarske klime nižja za 5,7 o. t. (po orig. podatkih). Zaupanje je najbolj upadlo v trgovini na drobno in predelovalnih dejavnostih, nekoliko pa tudi v storitvenih dejavnostih in gradbeništvu. Višje je bilo med potrošniki, ki so bili v primerjavi z lani bolj optimistični glede prihodnjega finančnega stanja v gospodinjstvih in gospodarskega stanja v državi. 

Junija se je število delovno aktivnih še povečalo, a je bila medletna rast nekoliko nižja kot v prejšnjih mesecih (1,4 %). Na to je vplivalo predvsem medletno znižanje v javni upravi. Medletna rast je ostala najvišja v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, kjer se je število delovno aktivnih najbolj povečalo tudi glede na začetek leta 2019. K skupni rasti števila delovno aktivnih že dlje časa največ prispeva zaposlovanje tujih državljanov – na medletni ravni je bil prispevek junija 92,3 %, kar je še nekoliko več kot v prejšnjih mesecih. Delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi je bil junija 14,5 %, medletno je bil večji za 1,2 o. t. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (27 %). 

Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil julija (–0,3 %) po sezonsko prilagojenih podatkih nižji kot v prejšnjih mesecih. Po originalnih podatkih je bilo konec julija brezposelnih 47.287 oseb, kar je 2,4 % več kot konec junija, a je to večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Medletno je bilo število brezposelnih za 13 % nižje. Ob velikem pomanjkanju delovne sile je bilo konec julija medletno za 23,1 % manj dolgotrajno brezposelnih in 12,8 % manj brezposelnih, starejših od 50 let.

Povprečna bruto plača je bila maja medletno realno višja za 2,4 %. V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 2,1 %. Najvišja rast je bila v drugih poslovnih dejavnostih, kjer je veliko pomanjkanje delovne sile. V javnem sektorju pa je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 2,9 %, kar je povezano predvsem z lanskim dogovorom o dvigu plač. Nominalno je bila povprečna bruto plača maja medletno višja za 11 %, v javnem sektorju za 11,6 %, v zasebnem pa za 10,7 %. V prvih petih mesecih je bila povprečna medletna realna rast bruto plač skromna, 0,7-odstotna (v zasebnem 0,7 %, v javnem sektorju 0,6 %).

Poraba elektrike je bila julija medletno nižja za 11 %. K temu je največ prispevala nižja industrijska poraba, po naši oceni predvsem energetsko intenzivnega dela industrije. Na medletno nižjo porabo so delno vplivali tudi nižja poraba gospodinjstev zaradi varčnejše rabe energije in izpadi elektrike zaradi neurij. Medletno nižjo porabo so imele julija tudi naše glavne trgovinske partnerice (Avstrija 11 %, Italija in Francija 6 %, Nemčija 4 % in Hrvaška 1 %).

Julija je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Kot že nekaj predhodnih mesecev se je medletno najbolj znižala industrijska poraba (za 10,8 %). Nižja kot pred letom (za 4,3 %) je bila julija tudi poraba gospodinjstev, kar povezujemo predvsem z varčnejšo rabo energije in izpadi elektrike zaradi neurij. Poraba elektrike malih poslovnih odjemalcev je bila julija medletno nižja za 1,5 %.