Vrednost kazalnika gospodarske klime se je aprila znižala. V primerjavi z mesecem prej je bilo zaupanje nižje za 1 o. t. (desez.). Znižalo se je v predelovalnih dejavnostih in v storitvah, nekoliko višje pa je bilo v trgovini na drobno, med potrošniki in v gradbeništvu. V primerjavi z aprilom lani se je po originalnih podatkih poslabšalo za 7,2 o. t. K temu je največ prispevalo znižanje kazalnika v predelovalnih dejavnostih, medletno nekoliko nižje pa je bilo tudi pri vseh ostalih dejavnostih in pri potrošnikih. To povezujemo predvsem z negotovimi gospodarskimi razmerami in šibkim tujim povpraševanjem, saj so se opazno znižala izvozna pričakovanja, nižje pa so bile tudi vrednosti kazalnikov naročil, pričakovane in zagotovljene proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. Pomemben omejitveni dejavnik v industriji, storitvah in gradbeništvu ostaja tudi pomanjkanje delovne sile. 

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 2. in 15. aprilom 2023 ob enemu delovnemu dnevu manj medletno višja za 3 %. Ob enemu delovnemu dnevu manj kot lani (kot posledica razporeditve praznika) se je medletna nominalna rast glede na predhodno 14-dnevno obdobje precej umirila. Predvsem se je zmanjšala rast v trgovini (z 8 % na 3 %); najbolj v trgovini na drobno (z 8 % na 1 %), kjer je bilo izdanih za skoraj polovico skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Prodaja v trgovini z motornimi vozili je bila medletno večja za 15 %, v trgovini na debelo pa je bila podobna kot lani. Glede na predhodno 14-dnevno obdobje se je močneje okrepila rast prodaje v storitvah povezanih s turizmom (gostinstvo, igre na srečo, športne in kulturne dejavnosti).

Cene proizvodov slovenskih proizvajalcev so marca na mesečni ravni ostale nespremenjene, njihova medletna rast pa se je še upočasnila in je bila 13,4-odstotna. Upočasnjuje se rast na domačem (16,9 %), še izraziteje pa na tujih trgih (9,8 %). Medletna rast cen proizvodov je bila še naprej najvišja v skupini energentov (47,7 %), a ostaja velika razlika v rasti na domačem (53,9 %) in tujih trgih (23,7 %). Kljub umirjanju cen energentov na svetovnih trgih, so se v prvih treh mesecih letos cene slovenskih proizvajalcev energentov na domačem trgu povišale za več kot petino, na tujih trgih pa so bile nižje za skoraj 15 %. Medletna rast cen surovin se še naprej upočasnjuje (11 %), tokrat pa so se znižale tudi medletne rasti cen proizvodov za investicije (8,4 %) in proizvodov za široko porabo (13,2 %). 

Februarja je bila medletna rast števila delovno aktivnih malenkost nižja kot prejšnje mesece (1,8-odstotna). Najvišja je bila v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, kjer se je število delovno aktivnih glede na začetek leta 2019 najbolj povečalo. K skupni rasti števila delovno aktivnih že dlje časa največ prispeva zaposlovanje tujih državljanov – na medletni ravni je bil prispevek februarja 81-odstoten, kar je še nekoliko več kot v prejšnjih mesecih. Delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi je bil 14,1-odstoten, medletno je bil večji za 1,3 o. t. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (32 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (26 %).

Povprečna bruto plača je bila februarja medletno realno višja za 1,2 %. Na to je vplival predvsem občuten dvig minimalne plače v začetku leta in tudi razmeroma nizka osnova iz februarja 2022. V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 1,8 %. Najvišja je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in gostinstvu, dejavnostih z velikim pomanjkanjem delovne sile. Tudi v javnem sektorju so bile bruto plače medletno realno nekoliko višje (za 0,2 %). Nominalno je bila povprečna bruto plača februarja medletno višja za 10,7 %, v javnem sektorju za 9,5 %, v zasebnem pa za 11,3 %.